Pevski poklon Komelu in hkrati Kerševanu

Njegove skladbe spadajo dejansko v obvezni cerkveni repertoar na slovenskih korih. Mnogi rokopisi pa še čakajo v predalih. Morali bi nekoliko pobliže spoznati lik in opus zaslužnega skladatelja, organista, dirigenta in pedagoga, »ki se je z ljubeznijo razdajal do zadnjega trenutka«. Besede Silvana Kerševana o Emilu Komelu so v soboto odprle koncert v goriški stolnici, ki sta ga priredila SCGV Emil Komel in goriško Združenje cerkvenih pevskih zborov. Prebrala jih je ravnateljica centra Alessandra Schettino, ki je v imenu organizatorjev nagovorila številno in pozorno občinstvo na drugem delu projekta ob 150-letnici rojstva Emila Komela in hkrati na 14. izvedbi spominskega večera Silvanu z ljubeznijo. Kerševan in Komel sta bila smiselno povezana v tem kontekstu, saj je nekdanji ravnatelj goriške glasbene šole poznal skladatelja in je tudi dal pobudo za poimenovanje centra. O Komelu in o slovenskem cerkvenem petju včeraj in danes so spregovorili protagonisti dopoldanske okrogle mize in isto temo je brez besed, s petjem in igranjem obravnaval večerni koncert.

V osrčju programa so bile orgelske in zborovske skladbe Emila Komela, ostale vsebine pa so se ubrano povezale z asociacijami na današnje dni. Program je vseboval sakralna dela treh avtorjev, ki dobro poznajo delovanje na korih: goriški stolni organist Marco Colella, dirigent tržaškega stolnega zbora Roberto Brisotto in Patrick Quaggiato, ki ima v svojem opusu več liturgičnih skladb in tudi instrumentalni preludij improvizacijskega značaja, s katerim je organist Mirko Butkovic odprl koncert. Orgelske in liturgične skladbe, ki večkrat izostajajo iz koncertnih odrov (kot so v programu napisali organizatorji), so bile tokrat protagonistke kot vabilo k upoštevanju tako specifične literature kot njenih izvajalcev.

Program je bil sestavljen kot celota, ki je povezala darovanjske, obhajilne, marijine skladbe z bistveno vlogo orgelskih spremljav in preludijev (iz zbirke, ki je izšla leta 1937). Štiri pevske skupine so alternirale pri izvedbah in zvočnosti večjih, manjših, mladinskih ali odraslih skupin je nadgradil še dodatni zvočni vtis različne postavitve pri vsaki izvedbi. Publika je doživela »imerzivno izkušnjo«, saj je petje od točke do točke prihajalo iz različnih položajev, s katerimi so izvajalci izkoristili arhitekturo stolnice tudi iz akustičnega vidika. Zamisel je zelo ovrednotila celoto in vsako skladbo s pričakovanjem in s poudarjanjem značilnosti posameznih del. Peli so mladinski zbor, vokalna skupina in priložnostni mešani zbor Emil Komel ter Tržaški vokalni kvartet. Nastopajočim je bila skupna pozornost do besedila in njegove izgovorjave, kot tudi muzikalnost skrbno oblikovanih izvedb, ki sta jih pripravila in vodila Mateja Černic in Mirko Ferlan. Publika je prisluhnila različnim pristopom k pisanju cerkvene glasbe, od uporabnih, spevnih pesmi za mlade glasove, do skladb, ki dobijo navdih v sodobni orgelski govorici, od sporočilnih del, ki izhajajo iz slovenskega melosa na cerkvenem področju, do navdihnjenih in meditativnih trenutkov. Edina krstna izvedba na programu je bil Kyrie iz še neizvedene Slovesne maše, ki jo je Colella napisal pred leti. Vsi trije skladatelji so prisluhnili izvedbam in so na koncu stopili pred publiko za zaslužen aplavz prepričljivim izvajalcem, sposobnima dirigentoma, izkušenemu organistu. Med večerom so razglasili tudi prejemnike letošnje štipendije Sklada Silvan Kerševan: to so pianista Julia Rebez in Giulio Parenzan iz razreda prof. Riccarda Radiva ter duo kitaristov Filippo Panozzo in Leonardo Prestento iz razreda prof. Martine Gereon.