Za zaščito narave, a ta naj ne ovira kmetijskega razvoja

Ozemlje je več kot samo zaplata zemlje, je bilo včeraj slišati v konferenčni dvorani Devinskega gradu, kjer je Kmečka zveza priredila strokovni posvet z naslovom Teritorij kot odločilni dejavnik za razvoj kmetijstva ter gospodarskih, družbenih in naravnih posebnosti. Dogodek je slovenska stanovska organizacija kmetovalcev priredila v sklopu projekta Zastavimo skupne moči za skupne cilje, ki ga je ob deseti obletnici smrti zdravnika in deželnega svetnika Mirka Špacapana, do katere je sicer prišlo leta 2007, pripravil študijski center za družbeno-politična vprašanja Krožek Anton Gregorčič.

Ključni besedi tako posveta kot misli posameznih predavateljev, ki so se odzvali na povabilo Kmečke zveze, sta bili ozemlje in razvoj. V uvodnem delu simpozija ju je izpostavil tudi predsednik KZ Franc Fabec. »Kmetijstvo je danes zelo široko področje, ki zaobjema naravo, kmečke dejavnosti, turizem, razvoj in promocijo ozemlja in še kaj bi se našlo,« je povedal in kritično ošvrknil mnoge neživljenjsko napisane pravilnike, ki v zadnjem dvajsetletju na območju Krasa zavirajo (če ne že skoraj onemogočajo) razvoj kmetijstva. »Želim si, da bi se začelo novo obdobje, ko bi na našem ozemlju lahko zadihali drugačen zrak in bi tu razvijali svojo dejavnost,« je še dodal in besedo predal predsedniku Krožka Anton Gregorčič Bernardu Špacapanu. Ta meni, da je »ozemlje poleg jezika temeljni pojem, ki garantira obstoj slovenske skupnosti v Italiji.«

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.