Zelenje je, ampak je predaleč

Da bi preprečili čim nižjo smrtnost in čim višjo kakovost življenja, bi se morali v mestih v prvi vrsti izogniti onesnaženju, poleg tega pa bi morali občanom zagotoviti zadostno mero zelenih površin. Tudi od tega je odvisno njihovo zdravje, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Če imajo prebivalci dostop do zelenja, bodo v povprečju živeli dlje, ker bodo imeli manj težav s srcem in ožiljem, bodo umsko bolj zdravi, njihove kognitivne sposobnosti pa bodo višje, tako med otroki kot med priletnimi občani. Rastline pa poleg tega absorbirajo ogljikov dioksid in omejujejo hrup, piše dnevnik La Repubblica.

WHO je glede tega na podlagi številnih raziskav izdelala smernice, ki priporočajo, naj bodo zelene površine dostopne vsem, naj obsegajo vsaj pet tisoč kvadratnih metrov in naj ne bodo dlje od 300 metrov od vsake hiše. Ta merila pa se v Trstu očitno ne spoštujejo, saj je to mesto na lestvici, ki jo je izdelal Institute for Global Health iz Barcelone, pristalo celo na zadnjem mestu v Evropi.

Študija je sicer pokazala, da le redka mesta spoštujejo omenjena merila, nekatera pa izstopajo skrajno negativno. V razmerje so postavili število smrti in razpoložljive zelenice, v študijo pa vključili nič manj kot 978 mest in 46 metropolitanskih območij za skupnih 169 milijonov prebivalcev. Gre za prvo tovrstno študijo.

Po teh izračunih je Trst najslabši v Evropi, na samem dnu lestvice. Predzadnji je Turin. Kar dobro pa se je odrezal Milan, ki je na 278. mestu. Odločilen je bil indeks vegetacije. Mesta so razdelili v kvadrate po 250 krat 250 metrov, da bi izmerili razdaljo, ki jo priporoča WHO. »Tako se dogaja, da ima Trst sicer precej zelenih površin, a so samo v določenih krajih in niso blizu vsakdanu prebivalcev. Lahko so dosegljive ob vikendih ali v prostem času, ne omogočajo pa tesnega stika, ki učinkuje blagodejno,« je razložila ena izmed raziskovalk Evelise Pereira Barboza.

»Moram pa dodati, da mi nismo mogli izračunati blagodejnih učinkov morja in rek, ker ni znanstvenih podatkov, medtem ko vemo, da bi lahko vplivali pozitivno – kot v primeru Trsta,« je še pojasnila. Če upoštevamo samo prisotnost zelenih območij (parkov in vrtov), ne pa njihove oddaljenosti od hiš, je Trst na visokem 77. mestu, Turin na 32., Rim na 334., Milan pa na 351.

mestu. Če bi k temu dodali še Kras, ki obdaja mesto, a v tovrstne račune običajno ni zaobjet, bi bil Trst morda še višje na lestvici. Navsezadnje se vsako leto uvršča visoko na lestvicah o kakovosti življenja, zelo visoka pa je tu tudi povprečna starost prebivalcev.

Izboljšanje indeksa vegetacije, torej dostopnosti zelenja v bližini hiš, ne zahteva dragih ukrepov, učinki pa so takoj dobri, ugotavlja Barboza. V Evropi bi s tem preprečili 43 tisoč smrti na leto, to je 2,3 odstotka vseh naravnih smrti.