Železarne ni več, ostalo pa je vse, kar je živelo ob njej in zaradi nje

Obisk Škednja ne more izpustiti območja nekdanje železarne. Plavž je tam prenehal delovati pred petimi leti, po dolgotrajnih političnih bitkah. Ostala je valjarna podjetja Arvedi, ki pa je v primerjavi z nekdanjim »škedenjskim zmajem« mala malica, rudo predelujejo danes v Cremoni.

Na poti iz vasi proti območju železarne je opaziti vilo družine Godina. Otroci so se, kot se je zgodilo tolikim drugim tržaškim družinam, odselili drugam po Italiji, po smrti staršev pa je zapuščena. Nedaleč od nje najdemo enega prvih poskusov regeneracije Škednja, nekdanjo osnovno šolo. To so v prvih letih 20. stoletja zgradili zasebniki nemškega maternega jezika, zaposleni v železarni, ki so hoteli, da bi se otroci šolali v nemščini. Po prvi svetovni vojni je nemška šola postala Šola Damiano Chiesa. Ko se je težnja teh krajev začela premikati proti Sveti Ani in blokom v Ulici Valmaura, pa so jo zaprli. Danes domujeta tam muzej jaslic in klub železniških maketarjev.

Železarne ni več, marsikdo v Škednju se še grenko spominja ognjemetov ob rušenju plavža. Ostalo pa je vse, kar je živelo ob in zaradi nje.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.