Zgodovinski roman o tigrovskem gibanju po očetovih zapisih

Zorko Jelinčič je žrtvoval vse: študij, poklic, družino in zdravje. Svoje življenje je posvetil uporu proti fašizmu. Ko je Mussolini oktobra 1927 razpustil slovenske in hrvaške ustanove v Julijski krajini, se je z drugimi mladimi vrstniki srečal na Nanosu in ustanovil tajno organizacijo TIGR, katere cilj je bil z vsemi sredstvi pridobiti, kar jim je bilo odvzeto, kot je na sredinem večeru v Tržaškem knjižnem središču spomnil njegov sin Dušan Jelinčič. Vodilno mesto v organizaciji in zavzetost pri uporniškem delovanju sta ga kmalu pripeljala v ječo. Tu je pretrpel mučenje in dolga zasliševanja, le se je vedno držal smernice, da »ne bo nikogar izdal«. V kratkemu romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca o soustanovitelju podtalne organizacije piše sin. Roman »o uporu, peklu in vstajenju« je zmagovalec literarnega natečaja, ki sta ga razpisali založba Mladika in Slovenska prosveta na temo fašističnega preganjanja primorskih Slovencev. Pri obujanju spominov na očeta, je pisatelj in alpinist Dušan Jelinčič izbral pot literarne fikcije: postavil se je v očetovo kožo in kratki roman napisal na podlagi njegovih avtobiografskih zapisov. »Kakor da bi duh starša stopil v sinovo telo in mu pripovedoval svojo zgodbo«, je delo opisala urednica Nadia Roncelli, ki je v knjižnem središču na Trgu Oberdan vodila pogovor z avtorjem. Za uvod in daljšo predstavitev prvega tigrovskega romana je poskrbel Martin Brecelj.

LITERARNA FIKCIJA, KI SLONI NA ZGODOVINSKIH RESNICAH

Dušan Jelinčič ocenjuje, da je Šepet nevidnega morja prvi tigrovski roman. »O TIGR-u je napisanega že marsikaj: zgodovinska dela v glavnem ali pravljice. Moj roman pa ni pravljica, ker ni v njem nič popolnoma izmišljenega«, je povedal avtor. »To je zgodovinski roman, ki temelji na resnici in nadgrajuje raziskovalna dela o uporniškem delovanju.«

Ker mora zgodovinski roman temeljiti na resničnih dogajanjih, je moral avtor ob ustvarjanju slednjega sestaviti očetovo preteklost. Povezoval je element za elementom. Bral je očetov dnevnik, našel je njegove besede, zabeležene na letečih listkih. Ob tem je zbral pričevanja tistih, ki so mu bili blizu, predvsem družinskih članov in prijateljev. Nato je vsako informacijo dolgo preverjal: »V primeru, da nekaj ni bilo preko 70 odstotkov možno, sem izpustil«, je dejal avtor. Šepet nevidnega morja je torej sad natančnega zbiranja podatkov in dolgotrajnega preverjanja.

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.