Zinzendorfov vodnjak naj stoji na Škavenci

Škavenca naj bo. Tu mora po mnenju vzhodnokraškega rajonskega sveta stati Zinzendorfov vodnjak, ki ga zadnja desetletja hranijo v tržaškem lapidariju pri Sv. Justu. Vprašanje ponovne vrnitve pomembne neme priče krajevne zgodovine na Opčine je v torek zvečer na spletnem zasedanju spodbudil opozicijski svetnik Gianpaolo Penco (Bratje Italije). Njegovo svetniško pobudo so soglasno odobrili vsi člani rajonskega sveta. Levosredinska večina je kot edini pogoj postavila lokacijo, se pravi, da je vodnjak treba postaviti na Škavenco oziroma Nanoški trg. Sam Penco je omenjal tri različne kraje, poleg navedenega še krožišče med Narodno in Proseško ulico ter Dunajsko cesto, ker bi se tam spogledoval z bližnjim Zinzendorfovim spomenikom in križišče med Dunajsko cesto in Bartolovo ulico, kjer pa bi sicer vaščani bili ob prepotrebna parkirna mesta.

Debata sicer ni nova. Pred tremi leti sta Marco Simic in pokojni Guido Cobez odkrila, kam so pred tridesetimi leti odpeljali vodnjak, ki je nekoč stal za današnjo sladoledarno Arnoldo oziroma nekdanjo kinodvorano in letnim kinom. Grof Karl von Zinzendorf, tržaški guverner za časa Marije Terezije in Jožefa II. ga je dal namestiti na postaje za poštne in druge kočije, kjer je bila cisterna za vodo, za postavitev katere si je sam prizadeval. Februarja letos pa so Konzorcij Centro in via – Skupaj na Opčinah, kulturno društvo Marino Simic in Združenje za zaščito Opčin spodbudili anketo, s katero so vaščane spraševali, kje bi najraje videli Zinzendorfov vodnjak. Med 150 anketiranimi se je večina opredelila za krožišče, kar pa je že tedanji predsednik rajonskega sveta Marko De Luisa ocenil za težko sprejemljivo in med drugim nevarno za promet. Penco je presodil, da se za kraj lahko pride do kompromisa. Najpomembnejše je zanj le ponoven prihod vodnjaka v vas. Grof je kljub stoletjem med Openci kljub stoletjem še danes priljubljen, ker je uresničil ambiciozno prometno in gospodarsko povezavo med Trstom in Dunajem, ki je potekala skozi Opčine in dal v 80. letih 18. stoletja zgraditi današnjo Ulico Commerciale.

Na zadnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta so vsekakor poskrbeli še za zadnje potrebne formalnosti. Ustanovili so tri delovne komisije, ki jih bo vodilo ravno toliko predstavnikov levosredinske večinske koalicije. Komisiji za institucionalne zadeve bo predsedoval Jadran Vecchiet (Demokratska stranka), tisti za urbanistiko, okolje in ozemlje Roberto Mandler (Lista Russo - Punto franco). Komisijo, ki je pristojna za kulturo, šolstvo in stike z ozemljem, pa bo koordiniral Matia Premolin (SSk), ki je sicer tudi podpredsednik rajonskega sveta.