Živali hranijo, zdravijo in pripravijo za izpust v divjino

Kot psiček je začela z repkom migati oslica Nina, ko je do nje pristopil ornitolog Gianfranco Urso z breskvijo v rokah. Eden od ustanoviteljev zavetišča za divje živali na Frnedu, ki tam kot prostovoljec dela že 55 let, je štirinožno prijateljico razveselil s priboljškom. Nekoč maskota tržaške kolesarske steze je danes stalna gostja prave oaze sredi betona, ki se razprostira na 83.000 kvadratnih metrih v Ulici Marchesetti.

Patrizia Bufo v zavetišču za divje živali vsak dan v povprečju preživi 16 ur. Tja pride ob 6.30, ko jo že nestrpno pričakujejo lačne siničke, vrabčki in cikovti.

»Hranimo jih s posebnimi preparati, ki jih mešamo z vodo,« je razlagala, medtem ko je lačne ptičke pitala s paličico. Tja so jih prinesli, ker je njihovo gnezdo padlo na tla. Ko bodo mladiči začeli jesti sami, jih bodo preselili v večje kletke nato v ptičnice, od tam pa nazaj v naravo. »Davi smo spustili 50 kosov in drugih ptičkov,« se je pohvalila gospa Patrizia.

Naenkrat se je iz bližnje sobe zaslišal skovik. Lesna sova z očarljivimi velikimi očmi je priklicala pozornost. Pod njo je v kletki počivala komaj poldrugi kilogram velika srnica, v bližnjih kletkah je bilo opaziti tudi ježka in veverico. »Srnjačke hranimo z mlekom v prahu, ki ga dobivamo z Danske. Vsaka srna pije iz svojega seska, če ni pravi, mleko izpljune,« je razložila prostovoljka, ki v zavetišču sprejema tako zapuščene ali poškodovane živali kot živali, ki jih s pooblastilom sodnika zasežejo sile javnega reda.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.