»Znanstveno-fantastične pripovedke o žičnici«

Tisti, ki so prepričani, da bi lahko žičnica koristno vplivala na okolje, verjamejo v pravljice, ki jih pripovedujejo nesposobni pravljičarji. Tako je pred kakim tednom ocenil inženir Maurizio Fermeglia, nekdanji rektor tržaške univerze, ki se je lotil temeljite analize podatkov o izpustih ogljikovega dioksida in onesnaževalcih, škodljivih za človeško zdravje. Ocene se morajo držati mednarodnih okoljevarstvenih standardov ISO 14040 oz. študij življenjskega cikla LCA (life cycle assessment), kar je edini pogoj za pridobitev okoljske etikete za izvajanje postopkov, je pojasnil.

Podatkov so se na podlagi teh standardov lotili tudi sami. Najprej so preučili predvideni neizpuščeni CO2 – izračun emisij temelji na hipotezi prometnih premikov, ki bi se jim z žičnico izognili, se pravi 400 vozilom na uro za devet ur dnevno, kar naj bi pomenilo 15.649.200 neprevoženih kilometrov. »Če kilometre pomnožimo s povprečno emisijo 163 gramov CO2/km po občinskih podatkih, bi to pomenilo kakih 2500 ton CO2 letno,« je dejal Fermeglia in namignil, da te emisije ne bodo veljale za prihodnjih trideset let. »To je znanstvena fantastika, saj je že danes ta prag s hibridnimi in električnimi vozili nižji od sto gramov. V prihodnjih letih pa naj bi dosegli prag 70 gramov. Podatek 163 gramov je torej zavajajoč in nepošten do občanov.« Kakorkoli, te emisije vplivajo za 0,00077 % na celotne italijanske emisije (oz. 0,9% svetovnih emisij), kar pomeni, da je ta prispevek povsem nepomemben, je bil jasen.