Prešeren končno v mestu vrtnic

Prvo vrtnico Prešeren v Novi Gorici je pred igralniško-zabaviščnim centrom Park v četrtek slovesno zasadil novogoriški župan Matej Arčon, drugo direktor omenjenega centra, Marjan Stojko, tretjo pa predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, Katja Kogej. Tako je tudi Nova Gorica – mesto vrtnic, dobila svoje tri primerke prve slovenske vrtnice, ki jo je njen žlahtnitelj, slavist in pisatelj Matjaž Kmecl, poimenoval po največjem slovenskem pesniku. Na Goriško je v zadnjih dneh prišlo 23 sadik te vrtnice – dve bosta mesto dobili v vrtu ob samostanu na Kostanjevici, kjer se že nahaja bogata zbirka burbonk, 17 sadik pa so domov odnesli slušatelji nedeljskega Kmeclovega predavanja o vrtnici Prešeren, ki so ponjo prišli od blizu in daleč, tudi iz Italije. Vrtnica Prešeren je prva slovenska vrtnica, ki je bila februarja zavarovana v registru Fitosanitarne uprave; postopek je trajal dve leti, preizkušanje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti sorte je bilo opravljeno v nemškem Hannovru. Kmecl, sicer član Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije, je vrtnico Prešeren javnosti prvič predstavil pred tremi leti na slovenskem dnevu vrtnic v Arboretumu Volčji potok. Slovensko vrtnico odlikujejo veliki, nežno rožnati cvetovi, ki v premeru dosežejo tudi 12 centimetrov. Že njen popek je zelo močan. Na začetku je obarvan temno rdeče, potem se prelevi v nežno rožnat cvet, ki ima v sredini odtenke nežno marelične barve.