Na letošnji podnebni konferenci Združenih narodov v turški Antalyi (COP 31), ki jo svetovna javnost in politika zaradi vojn in posledične energetske krize skoraj popolnoma ignorirata, odmevajo tudi opozorila glede velikih tveganj, ki jih prinaša umetna inteligenca (UI). Ob tem je gostiteljica konference sprožila pobudo za obravnavo tega vprašanja ter pričakuje, da jo bo podpisalo čim več držav in podjetij.
Medtem ko se UI uporablja na številnih področjih v povezavi s podnebjem, denimo od izboljšanja vremenskih napovedi do spremljanja industrijskih izpustov in optimizacije rabe obnovljivih virov energije, podatkovni centri porabljajo ogromne količine energije in vode. To pri prebivalcih številnih območij sproža jezo zaradi močnega zviševanja stroškov komunalnih storitev, hkrati pa vzbuja zaskrbljenost zaradi velikega ogljičnega odtisa teh centrov.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) približno 30 odstotkov električne energije, ki jo porabijo podatkovni centri, izvira iz premoga. Študija ZN je pokazala, da so objekti za podatkovne centre lani porabili več električne energije kot skupno 10 držav na svetu, medtem ko bi njihova poraba vode do leta 2030 lahko pokrila letne osnovne potrebe po vodi celotnega prebivalstva podsaharske Afrike.
Razmah podatkovnih centrov je opazen tudi v Italiji, zlasti na območju Milana. V kraju Bollate okoljevarstvena organizacija Legambiente opozarja na bližino načrtovanega centra stanovanjskim stavbam, hrup hladilnih sistemov, izpuste generatorjev in dodatno segrevanje okolice. Oktobra je 55 županov milanskega metropolitanskega območja od Dežele Lombardije zahtevalo jasna merila za umeščanje teh objektov v prostor in večjo vlogo lokalnih oblasti pri njihovem načrtovanju.
Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.