»Krst« doberdobskih mažoretk

Svoj nekajmesečni trud so doberdobske mažoretke okronale s krstnim nastopom v domači vasi. Nedeljski dogodek je v župnijsko dvorano v Doberdobu privabil veliko ljudi od blizu in daleč, tako da je bilo prizorišče nabito polno. Prireditev je organiziral doberdobski pihalni orkester Kras, v okviru katerega se je porodila zamisel o ustanovitvi mažoretne skupine. Pobuda je bila nadvse dobrodošla, kajti mažoretke bodo nedvomno popestrile nastope godbe, primerno mesto pa bodo našle tudi na drugih kulturno-športnih prireditvah. Ne gre prezreti dejstva, da gre za edino tovrstno skupino med slovenskimi društvi v Italiji; če nas spomin ne vara, gre obenem za edini sestav mažoretk v goriški pokrajini. To je bilo podčrtano tudi na nedeljski prireditvi, ki so jo poleg doberdobskih »začetnic« popestrile še mažoretke iz Prvačine, medtem ko je glasbeni pečat večeru vtisnila Mala godba na pihala iz Tržiča; le-to vodi Patrick Quaggiato, ki je hkrati tudi kapelnik doberdobske godbe Kras. Sodelujočo tržiško godbo sestavljajo zelo mladi godbeniki, kar je še bolj poudarilo mladinski značaj doberdobskega dogodka.
Dogajanje pod naslovom »Sanje v glasbi in plesu« je potekalo sredi dvorane: oder so namreč zasedali godbeniki, stoli za publiko pa so bili nameščeni vse naokrog ob zidovih in na balkonu dvorane. V nekaj več kot uro trajajoči predstavi so se zvrstili nastopi doberdobskih in prvačkovskih mažoretk (le-te so sodelovale s »seniorsko« in otroško skupino), med pavzami pa je za prijetno vzdušje skrbela godba. Doberdobske mažoretke, odete v modro-črne drese in bele škorenjčke, so se temeljito pripravile na svoj krstni nastop, saj so pokazale dokajšnjo mero uigranosti in spretnosti pri korakanju in pri rokovanju z značilnimi palicami. Pod mentorstvom vaditeljic Nine Godnič in Tjaše Pišot iz Prvačine so se mlade Krasovke naučile več koreografskih točk, ki jih bodo v naslednjih mesecih izpilile in jim dodale še nove.
Občinstvo je uvodoma nagovorila pobudnica mažoretne skupine Magda Prinčič, ki je poudarila dejstvo, da je kultura kruh duše, ki jo lahko gojimo tudi z majhnimi sredstvi, le v rezultat moramo verjeti. Zahvalila se je staršem mažoretk, pa še šiviljam, ki so izdelale njihove drese, in doberdobskemu župniku Ambrožu Kodelji, ki je dal na razpolago dvorano za vadbo in nastope. Čestitke so izrekli župan Doberdoba, Paolo Vizintin, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za Goriško, Vesna Tomsič, in Irena Čebron v imenu Krajevne skupnosti Prvačina, ki je pobratena z Doberdobom. Ob koncu je vsaka od štirinajstih mažoretk prebrala misel o sanjah. Zelo lepo je seveda izzvenelo: »Sanjam, svet brez vojn in pustošenja«, »Sanjam svet brez lakote«, »Sanjam svet brez rasizma«, »Sanjam zelene travnike brez onesnaženja«, »Sanjam, da smeh na otroških obrazih nikoli ne bi ugasnil« ...
Dvojezično napovedovanje je bilo zaupano mladi Federici De Lorenzo, nedeljsko popoldne pa je zaključila družabnost, ki je ob takšnih krstnih priložnostih naravnost obvezna.