Zlati šakal se je ujel v foto-past

Žival so posneli s pomočjo številnih foto-pasti, ki so nameščene po teritoriju in po zaslugi infrardečih žarkov zaznavajo premike živali, ki jih nato poslikajo. Gre za vrsto iz družine psov, ki je bila prvotno razširjena v jugovzhodni Evropi, Aziji in Afriki. V dvajsetem stoletju se je začela širiti proti Srednji Evropi, v Sloveniji pa se zlati šakal redno pojavlja od sredine osemdesetih let. V istem obdobju se je pojavil tudi v deželi FJK. Glavni vzrok, ki je omogočil njegovo širjenje, je bil najverjetneje upad števila volkov po Evropi, vključno s Slovenijo, ki je v dvajsetem stoletju pripeljal do mnogih lokalnih iztrebljenj. Podobno kot pri večini vrst iz družine psov so tudi za šakale značilni pokončni uhlji in koničast gobček. Zelo je podoben navadni lisici, s tem da so šakali nekoliko večji (lahko tehtajo tudi več kot 16 kilogramov), imajo nekoliko krajši rep (od 20 do 25 centimetrov) in daljše šape (približno 50 centimetrov). Poleg tega pa jih seveda od lisic razlikuje zlata barva. Glavni del prehrane zlatih šakalov sestoji iz glodavcev in drugih malih sesalcev, žuželk, rastlinskih plodov in mrhovine. Večje sesalce plenijo le izjemoma, po navadi le mladiče ali oslabele živali. Po dosedanjih podatkih ne prihaja do resnejših konfliktov z ljudmi, saj zanje ne predstavlja grožnje, in tudi nimajo večjega vpliva na druge živalske vrste. Če pa kdo opazi šakala, naj to vsekakor prijavi deželni gozdni straži, in sicer na tržiško poveljstvo (tel. 0481-960709, sf.monfalcone@regione.fvg.it), kjer v okviru projekta »Arctos« izvajajo monitoriranje prisotnosti primerkov večje divjadi. (av)