Umrl duhovnik in profesor Cvetko Žbogar

V Gorici je danes (četrtek) ob 7.30 umrl Cvetko Žbogar, profesor in vzgojitelj, duhovnik, stolni kanonik, dolgoletni upravitelj duhovnije sv. Ivana - pastoralnega središča goriških Slovencev.
Rojen je bil na Livadi v Gorici 20. marca leta 1923 v revni in zavedni slovenski družini. Očetu Francu in materi Amaliji Radinja, ki sta bila po rodu iz Banjšic, sta se rodila še sin Stanko (1925) in hči Malči (1927), oba že pokojna. Oče je bil zadnji kočijaž na goriški nadškofiji v službi nadškofa Frančiška Borgia Sedeja. Po osnovni šoli v Ulici Capella pod Kostanjevico je Cvetko leta 1934 vstopil v Malo semenišče.
V zadnjem letu bogoslovja je bil prefekt slovenskega liceja v Malem semenišču. V duhovnika je bil posvečen 28. junija 1946 v cerkvi Srca Jezusovega. Kmalu po novi maši je šel za župnijskega upravitelja v Čepovan, a so ga že prvi dan po nastopu službe izgnali, ker da nima dovoljenja za bivanje v Coni B. Nadškof Margotti ga je imenoval za kaplana v Podgori in podravnatelja ter profesorja latinščine in italijanščine v Malem semenišču. Vseskozi se je izpopolnjeval v znanju klasičnih jezikov. Istočasno je opravljal duhovniške dolžnosti v Štandrežu, na Travniku in v Podturnu. Septembra 1970 je bil imenovan za prorektorja v bogoslovnem semenišču, leta 1975 pa je kot kaplan začel skrbeti za duhovnijo sv. Ivana. Leta 1982 je slovensko župnijo v mestu prevzel kot škofijski delegat in jo vodil 22 let; zavzel se je tudi za obnovo cerkve. Bil je veroučitelj na slovenskih osnovnih šolah (v Križni in Kapucinski ulici ter v Ulici Brolo) in na učiteljišču ter obenem profesor grščine na gimnaziji. Zadnja leta je preživljal v duhovniškem domu v Semeniški ulici in, dokler so mu moči dopuščale, pomagal povsod tam, kjer je bila potreba.
Cvetka Žbogarja sta odlikovali skromnost in preprostost. Marsikomu je bil dobrotnik, razdajal je, kar je imel, tudi latinske in grške knjige ter nam priporočal, naj z vsakodnevnim prebiranjem »prijateljujemo« s klasiki. O sebi je pustil zapisano: »Živel sem skromno, tiho in neopazno, skoraj asketsko, umirjeno in Bogu povsem predano življenje.«
V zaprti krsti bo v petek, 2. oktobra, do 11.45 ležal v cerkvi sv. Ivana, nakar ga bodo pospremili v stolno cerkev, kjer bo ob 12. uri nadškof daroval pogrebno mašo. Pokopali ga bodo v grobnici goriške duhovščine na glavnem mestnem pokopališču.