Soča z vrsto težav

Soči odvzemajo življenjski prostor z uničevanjem poplavnih lok in z regulacijskimi posegi, s katerimi povzročijo zoženje in večjo pretočnost struge. Zavezništvo Save the Soča je s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice izvedlo projekt, s katerim so preverili, katere so največje težave smaragdne lepotice, hkrati so tudi evidentirali najbolj zanimive kraje ob reki, ki jih ljudje ne poznajo in obiskujejo.
»Ob zaključku enoletnega dela smo izdelali mapo, ki jo bomo delili po šolah in društvih; na razpolago bo tudi med raznimi srečanji, ki jih bomo v prihodnje prirejali. V kratkem bo na razpolago tudi na spletu; vsak jo bo lahko uporabljal tudi preko mobilnega telefona, ki ga bo nato preko GPS signala lahko vodil do najbolj zanimivih točk,« pravi predsednik goriške zveze Legambiente Luca Cadez in pojasnjuje, da ima Soča kar nekaj težav. Največje so vezane na človeške dejavnosti, ki reki odvzemajo življenjski prostor. »V Terranovi v škocjanski občini so zgradili nov dvokilometrski nasip, s katerim so uničili večjo poplavno loko. Gre za območje, ki ga je reka poplavljala ob večjih poplavnih valih. Poplavne loke so zelo pomembne, ker reki omogočijo, da se razlije in da se hitrost toka zniža,« pravi Cadez in opozarja, da je načrtovanih še nekaj regulacijskih posegov v Turjaku, kjer bodo iz struge izkopali večjo količino gramoza. »V zadnjih letih je odkop gramoza na raznih drugih točkah predlagalo več zasebnih podjetij; po našem mnenju se morajo za tovrstne ukrepe odločati izključno krajevne uprave, ki ne smejo pristajati na pritiske zasebnikov,« poudarja Cadez, po katerem predstavljajo v obrežnih gozdovih med Ločnikom, Faro in Gradiščem veliko težavo motokrosisti in vozniki terenskih vozil. »Številni dirkajo po gozdnih poteh brez dovoljenj; večkrat prirejajo dirke, za katere imajo vsa potrebna dovoljenja, ki bi jih po našem mnenju krajevne uprave ne smele izdajati,« pravi naš sogovornik, po katerem je ob Soči v Ločniku še vedno nekaj divjih odlagališč. »Odpadkov je veliko manj kot preteklosti predvsem po zaslugi številnih čistilnih akcij, ki so jih člani naše zveze in ribiči speljali v zadnjih letih. Gre za velik problem, ki davkoplačevalce drago stane. Pred leti je goriška občina za sanacijo divjih odlagališč porabila okrog sto tisoč evrov,« pravi Cadez, po katerem si v prihodnosti želijo raziskavo razširiti na del Soče, ki teče v Sloveniji. Glede izsledkov projekta, ki ga bodo predstavili jutri ob 17.30 na županstvu v Turjaku, še pravi, da so evidentirali tudi nekaj krajev ob Soči, ki so vredni obiska. »Takoj po državni meji je zelo zanimiv kanjon pod Štmavrom. Goričani ga skorajda ne poznajo. Vredni ogleda so tudi obrežni gozdovi med Ločnikom, Faro in Gradiščem, kjer je prisoten tudi jelen, prodišče med Gradiščem in Romansom, izliv Soče z otokom Cona, kjer je mogoče opazovati številne vrste ptic,« našteva Cadez, po katerem bi bili ljudje bolj dovzetni na okoljsko zaščito reke, če bi jo bolje poznali.