Z veslanjem po Soči opozorili na škodljivost jezov

Medtem ko so od Bovca do Tolmina uživali v brzicah, so v spodnjem delu Soče zaradi pomanjkanja vode, ki je posledica izkoriščanja vodnega bogastva za proizvajanje električne energije, več poti opravili peš kot s čolni. Po štirih dneh veslanja po Soči se je v nedeljo pozno popoldne pri Zdobi zaključil kajakaški spust, ki je sodil v serijo podobnih prireditev z naslovom Balkan Rivers Tour. Kot smo v našem dnevniku že poročali, gre za naravovarstveno akcijo, ki poteka po raznih rekah na Balkanu, minuli konec tedna pa so se veslači podali na dolgo pot po Soči. V svoje šilaste čolne so sedli malo po izviru naše alpske lepotice in v štirih etapah priveslali do njenega izliva.
Roku Rozmanu, idejnemu vodji projekta in njegovi ekipi, se je veslanju na Soči vsak dan pridružilo okoli 35 kajakašev, 10 pa je preveslalo prav celo Sočo od izvira do izliva. Med udeleženci je bilo veliko Slovencev, nekaj Italijanov, prišli pa so tudi kajakaši iz Avstrije, Nemčije in drugih držav. Od začetka akcije v četrtek so preveslali 138 rečnih kilometrov, v spodnjem toku pa so se morali soočiti s kar sedmimi jezovi (3 velikimi in 4 manjšimi), ki niso neprehodni le za veslače, temveč tudi za soško postrv in druge migracijske vrste rib. Opozoriti na pregrade rek, ki onemogočajo migracije rečnih vrst in vplivajo na količino vode, je tudi prvi in osnovni namen projekta Balkan Rivers Tour.
»Veslanje po Soči je mnogim tujcem in lokalnim prebivalcem, ki so se nam pridružili, odprlo oči o škodljivosti jezov na naših rekah. Soča v zgornjem toku je nekaj najbolj imenitnega, kar lahko doživiš kot ljubitelj narave, rek in vodnih športov. Spodnji tok, ki je pod velikim vplivom jezov in hidroelektrarn, pa zgleda kot nekakšna industrijska pokrajina, ki je skoraj popolnoma brez življenja. Videti takšno transformacijo reke in doživeti dva obraza, živega in mrtvega, je nekaj najbolj strašnega in dokončno ovrže prepričanje o "zeleni" hidroenergiji,« je vtise strnil Rok Rozman, idejni vodja akcije Balkan Rivers Tour.
Na zadnji etapi od Solkana do morja so se skupini pridružili tudi nekateri člani goriškega kajak kluba Šilec s predsednikom Robertom Makucem na čelu. Kolono živopisanih plovil je med Štandrežem in Sovodnjami pozdravila delegacija krajevnega združenja Legambiente, ki je udeležencem čestitala za hvalevredno pobudo. Na ob izlivu reke v morje so kajakaše pričakali člani združenja Salviamo l'Isonzo in uslužbenci naravnega rezervata z otoka Cona, ki so jim razkazali celotno območje. Omeniti gre tudi, da so pri izvedbi akcije na italijanski strani državne meje sodelovali WWF Adria, Leeway Collective, Legambiente iz Gorice in Tržiča, okoljevarstveno združenje Eugenio Rosmann, društvo Fiume Isonzo in zadruga Rogos. Ob zaključku veslanja so pobudniki akcije opozorili na težave v spodnjem toku Soče - zlasti na »hydropeaking« (prehitro izpuščanje vode iz hidroelektrarn, kar šokira ekosisteme in živa bitja), nespoštovanje minimalnega pretoka vode in prevelike odvzeme vode za namakanje. Velik problem za migracijo rib predstavlja tudi dejstvo, da na nobenem jezu na Soči ni ribjih stez, čeprav bi z njimi veliko pripomogli k preživetju soške postrvi, ambasadorke zdrave reke Soče.
»Reke ne poznajo meja, zato morata Slovenija in Italija pripraviti skupen načrt upravljanja reke Soče, ki bi zagotovil preživetje ključnih ekosistemov in vrst, hkrati pa omogočil trajnosten razvoj za ljudi, ki živijo na tem območju. Za to bo potrebno več sodelovanja na vladnem nivoju z upoštevanjem civilno-družbenih organizacij in interesov lokalnih skupnosti. V zadnjem delu veslanja po Soči smo videli, kakšne težave se lahko pojavijo kot posledica zajezitev, eno večjih težav pa predstavlja neusklajeno izpuščanje vode iz hidroelektrarn, ki ogroža ne le naravo, temveč tudi ljudi, ki so na vodi in ob reki,« opozarja Neža Posnjak iz sklada WWF Adria. Podobne akcije se bodo v naslednjih mesecih zvrstile še na nekaterih balkanskih rekah, v Črni Gori, Makedoniji in Grčiji.