Prepovedali ribolov v Doberdobskem jezeru

V Doberdobskem jezeru letos ne bo mogoče loviti ščuk, linjev, klenov, jegulj in ostalih rib, ki plavajo v njegovih »beznih«. Deželni ribiški zavod, ki se po novem imenuje Ente tutela del patrimonio ittico, je namreč v koledar za letošnje leto vključil prepoved ribolova v jezeru. V vodstvu ribiškega zavoda so se tako odločili na predlog predstavnikov gozdne straže, ki so zahtevali razširitev prepovedi ribolova s Prelosnega na Doberdobsko jezero, ker se obe nahajata v naravnem rezervatu. Gozdni stražarji so svojo zahtevo podkrepili z utemeljitvijo, da naj bi bilo zelo težko izvajati čuvajsko službo ob Doberdobskem jezeru, ker je območje zaraščeno in težko dostopno. Gozdni stražarji naj bi se pritoževali, da je bilo doslej zanje izredno težavno preverjati, ali ribiči ob jezeru lovijo v skladu s pravili; vsakič je bilo potrebno stopiti s terenskega vozila in se sprehoditi skozi trstje do vode, kjer so ribiči namakali svoje trnke. Uvedba prepovedi ribolova jim bo zelo olajšala delo. Vsak, ki bo ob jezeru lovil ribe, bo storil prekršek; če ga bodo gozdni stražarji dosegli, mu bodo nemudoma naložili slano globo, tako da bo njihov »trud« poplačan.
Po objavi novega koledarja za letošnje leto je nekaj ribičev že izrazilo svoje nestrinjanje s prepovedjo ribolova v Doberdobskem jezeru. Ukrep oškoduje zlasti vse tiste, ki so se odpravljali k jezeru, da bi ohranjali znanje, podedovano od nekdanjih ribičev. Ravno ribiči najbolje vedo, kje so v jezeru izviri in požiralniki, kje se ribe zadržujejo v raznih letnih časih, kako lovimo različne ribje vrste in kakšne so njihove življenjske navade. Poleg tega zlasti domači ribiči prispevajo k ohranjanju slovenskih ledinskih vodnih imen, ki jih redno uporabljajo za poimenovanje različnih delov jezera; Ropar, Largura, Plutnik, Močivnica, Ta srednji bezen, Glehna roja, Freškada so le nekatera med njimi.
Seveda se ribiči kot prvi zavejo, kdaj med posebno sušnimi poletji ribam začenja zmanjkovati kisika; najhuje je na jameljski strani jezera - še zlasti, ko se popolnoma osušijo kanali, po katerih se pretaka voda. Takrat bi morale poseči pristojne čuvajske službe in poskrbeti za odlov rib, ki ostajajo ujete v kotanjah na jameljski strani; ribe bi morali zatem spustiti v vodo pod Doberdobom, kjer so zaradi izvirov življenjski pogoji boljši. Med poletnimi pogini bi bila ob »beznih« dobrodošla ravno prisotnost gozdnih stražarjev, ki bi se morali pogosteje odpravljati do vode in poskrbeti za reševanje rib, ne pa zahtevati uvedbe prepovedi ribolova, ki jim bo omogočila, da bodo obiskovali jezero še redkeje kot doslej.