Razstava, ki razmišlja o jeziku in demokraciji

V galeriji Gong v Novi Gorici je do 27. marca na ogled tretja razstava iz letošnjega niza z naslovom JULKA: Kaj je v imenu. Pobuda je nastala v soorganizaciji z Arsmedio, v sodelovanju z Društvom slovenskega animiranega filma in ob podpori Mestne občine Nova Gorica. Kuratorka in producentka Lucija Smodiš je v ospredje postavila problematiko, vezano na materni jezik ter v povezavi z nasiljem nad manjšinami in zatiranjem, ki ga je fašizem izvajal vzdolž meje. Gre za razčlenjen razstavni projekt, ki sta si ga zamislila ustvarjalca Valeria Cozzarini in Atej Tutta.

Odprtja se je udeležil tudi državni sekretar Marko Rusjan, ki je izrazil zadovoljstvo, da lahko galerija ob štiriletni podpori Ministrstva za kulturo RS nadaljuje kakovostno in raznovrstno dejavnost, saj je njena vloga pri promociji in raziskovanju sodobne likovne umetnosti zelo pomembna.

Akademska slikarka in ustvarjalka videov Valeria Cozzarini se je navdihovala po črtici Borisa Pahorja z naslovom Metulj na obešalniku. Avtorica, po rodu iz Maniaga, živi in ustvarja v Benetkah ter se izraža predvsem z animiranim filmom. Med drugim se je izpopolnjevala na Evropskem mojstrskem tečaju animacije na Mednarodni akademiji za medije in umetnost v Nemčiji. Pahorjeva črtica ji je razkrila doslej neznano dogajanje ob meji v času fašizma, zato je želela posebej poglobiti tematiko, povezano z jezikom. Marsikateri otrok je bil namreč kaznovan, ker si je drznil spregovoriti v maternem jeziku v času, ko je bila slovenska beseda prepovedana in so ukinili slovenske šole. Lani je ustvarila problemsko širše zasnovan animirani film, ki bo 14. marca letos premierno predstavljen v Kinodvoru. Razstava v galeriji Gong ta dogodek uvaja s projekcijo intervjujev, ki jih je posnela z zgodovinarko Marto Verginella, s filozofom in sociologom Mirtom Komelom, s pisateljem Marcom Balyanom ter pisateljico oziroma novinarko in obenem avtorico Pahorjeve biografije Cristino Battocletti. Vsebinsko razstava presega tematiko črtice ter prek različnih pogledov odpira drugačne možne interpretacije in razmišljanja, ki se dotikajo odprtih družbenih vprašanj, povezanih z jezikom. Ta lahko postane orodje izbrisa ne glede na zgodovinski okvir, saj pridobi tako univerzalno razsežnost. V sodobnem svetu naletimo še na povezavo med jezikom in problemom demokracije. Sočasna projekcija animacije in intervjujev ustvarja dialog med podobo in besedo.

Umetnica pri svoji likovni interpretaciji uporablja tehniko rotoskopije, ki spaja podobo realnega z interpretacijo risbe ter vizualno deluje na meji resničnega. Ta tehnični postopek, ki omogoča hiter prenos realnih obrisov v drug medij, je ohranil enako ime tudi, ko so sistem projekcije priredili digitalnim medijem po prvotni zamisli Maxa Fleischerja, animatorja poljsko-ameriškega porekla.

Umetnik Atej Tutta je magistriral na Akademiji likovnih umetnosti v Benetkah in tam tudi poučeval. Njegovo ustvarjalnost označujeta interdisciplinarni dialog in eksperimentalnost. Za tehnično postavitev projekcij je poskrbel Borut Wenzel. Na stenah galerije vidimo še črno-bele interpretacije obmejne krajine, ki na poetičen način opevajo površino kamna, oblike oblakov ali značilnih listov endemičnih rastlin, ki povzemajo likovni značaj, teksture in znakovno govorico, kot bi bila to nekakšna abeceda, beseda, ki raste iz kraja in mu je dana. Umetnica je ustvarila tudi dvanajst škatel, v katerih je po deset fototiskov. Tudi te si obiskovalci lahko ogledajo, a si morajo pred tem nadeti rokavice.