Nova Gorica brez Tita

V sedemdesetih letih razvoja mesta Nova Gorica je v nastalo 49 ulic, trije trgi in ena ploščad. Zanimivo pa je, da se niti ena ulica v mestu, ki je nastalo po drugi svetovni vojni, ne imenuje po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Titu in niti ena ni poimenovana po ženski. Kljub kratki zgodovini mesta pa je kar nekaj ulic že zamenjalo ime. Vse to in še kup drobnih zanimivosti je moč prebrati v te dni izdani publikaciji Ulice Nove Gorice avtorjev Melanije Kerševan in Miloša Loziča.
»Brošura je nastala zaradi spoznanja, da pravzaprav veliko Novogoričanov ne ve, po kom so ulice v mestu poimenovane,« pojasnjuje Lozič.
Največ ulic so v mladem mestu poimenovali po kulturnikih, ugotavlja Lozič. »Ostalih poimenovanj je precej manj. Po TIGR-ovcih je poimenovanih osem ulic, ravno toliko tudi po NOB - tako po enotah kot po osebnostih. Ledinskih imen je sedem,« našteva Lozič. »Imena novogoriških ulic zajemajo precejšen del zgodovine teh krajev - od Ulice Tolminskih puntarjev do Ploščadi Silvana Furlana, mlajšega kulturnika. Za to gre zasluga tudi zgodovinarju Branku Marušiču, ki bil član prve komisije za poimenovanje ulic leta 1966,« poudarja Melanija Kerševan.
Pričakovati bi bilo sicer, da bi bilo v mestu, ki je nastalo po drugi svetovni vojni, več ulic ali trgov poimenovanih po narodnih herojih in voditeljih tedanjega časa ali pa po tistih, ki so zaslužni za nastanek mesta. Ob začetku gradnje mesta ulice sicer še niso imele imen, ampak so bile oštevilčene. Prvi odlok o poimenovanju novogoriških ulic izhaja iz leta 1958. »Takrat so zanje določali imena po ljudeh, ki so bili tedaj najbolj znani oz. se je o njih največ govorilo. Kasneje pa so ulice dodajali. Nekega koncepta torej ni bilo opaziti. Po tedanjih znamenitih voditeljih sta poimenovani le Kidričeva ulica in Trg Edvarda Kardelja. Zanimivo pa je, da Nova Gorica nikoli ni imela Titove ulice,« niza Lozič zanimivosti. »To pa zato,« glede Titove ulice pritegne Kerševanova, »ker so v mestu glavno ulico že poimenovali v Kidričevo ulico. Da bi jo preimenovali v Titovo - to pač ni šlo. Da pa bi po Titu poimenovali kakšno drugo, manj pomembno ulico v mestu, tudi ni šlo. Zato naj bi Nova Gorica ostala brez Titove ulice.«
Osrednja ulica, ki je bila zgrajena kot prva, ko so začeli postavljati mesto, je bila Magistrala, kasnejša Kidričeva ulica. Vendar so poti in ceste obstajale že prej, ve povedati Lozič. Ena najstarejših poti na tem območju je bila po Lozičevih podatkih cesta, ki je vodila iz Kromberka v Gorico, imenovala se je Via Alpi Giulie. Kasneje, po priključitvi Primorske k Jugoslaviji, se je ulica preimenovala in dobila več imen. Njen najstarejši del od sedanje Gostilne pri Hrastu do nekdanje tovarne Ideal na Grčni se sedaj imenuje Cesta 25. junija, nadaljuje se v Cesto 15. septembra. Novogradnje so njeno nadaljnjo traso nekoliko spremenile, do meje pa se je vila po sedanji Erjavčevi ulici.