Voda iz jezera odteka proti Timavi

Če bi na izvirih ob Prelosnem jezeru zgradili pregrado, ni rečeno, da bi se njeni učinki poznali tudi na Doberdobskem jezeru, saj večji del njegove vode odteka proti Sabličem in Timavi. Pred nekaj tedni so jamarji začeli izvajati študijo v sodelovanju s tržaško univerzo, v okviru katere ugotavljajo, kam pravzaprav odteka voda iz Doberdobskega jezera. Člani speleološkega društva Amici del Fante so se skupaj s Kraškimi krti in speleologi iz ronškega združenja Lindner odpravili k Doberdobskemu jezeru; v požiralnik na jugovzhodni strani jezera (nedaleč od nekdanje gostilne) so vlili 300 gramov floresceina, raztopljenega v desetih litrih vode. Prisotnost snovi so zatem preverili s 166 analizami, ki so jih izvedli v jezercih pri Močilah za Selcami, v Prelosnem jezeru, pod Sabliči, pri Moščenicah in na stranskih izvirih Timave. Floresceina na koncu niso našli ne pri Močilih ne v Prelosnem jezeru, medtem ko se je manj 24 ur kasneje pojavil pod Sabliči. Nekaj več kot 24 ur kasneje so pa zelo nizko koncentracijo snovi ugotovili na izvirih pri Moščenicah, nekaj floresceina je bilo tudi v vodi, ki prihaja na površje iz izvira Sardoč pri Štivanu.
»Po 48 urah smo sledi floresceina našli tudi v tretjem rokavu reke Timave,« pojasnjuje Luca Zini, profesor na tržaški univerzi, ki sodeluje pri raziskovalnem projektu še z nekaterimi kolegi. Skupaj iščejo način, da bi izboljšali zdravstveno stanje Doberdobskega jezera, ki je ogroženo zlasti v poletnih mesecih, ko v njegovih kotanjah ostane zelo malo vode. Problem je posebno pereč na jameljski strani, kjer se pretok vode zaradi požiralnikov prekine, zaradi česar še zlasti trpijo ribe. Nosilec projekta je sicer konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, ki mu je dežela dala na razpolago 116.000 evrov za izvedbo najustreznejših ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja Doberdobskega jezera.