Antonio Bonne, goriški župan, ki ni maral fašizma

Vlogo goriškega župana je opravljal od 1. februarja 1922 do 16. novembra istega leta, ko je odstopil. Antonio Bonne je le nekaj mesecev po svoji izvolitvi zapustil župansko mesto, ker se ni hotel včlaniti v fašistično stranko. Njegov lik je nato padel v pozabo. Zaradi tega doslej njegov portret ni visel v galeriji županov v goriški mestni hiši. Včeraj so slavnostno odkrili Bonnejev portret, ki visi ob portretu svojega predhodnika Giorgia Bombija.

Generacija na prehodu

Zgodba pozabljenega goriškega župana z najkrajšim mandatom je ponovno prišla na dan, ker je nekdanja občinska uslužbenka, novinarka, blogerka in podkasterka Marilisa Bombi posvetila raziskavo županu Bombiju. Med raziskovanjem je naletela na ime goriškega prvega občana iz leta 1922, Antonia Bonneja. »Upam, da portreta župana ni bilo doslej v galeriji, ker moji predhodniki njegove zgodbe niso poznali,«je pred odkritjem poslikave dejal goriški župan Rodolfo Ziberna. »Danes smo zapolnili vrzel. Ta prostor je namreč prostor ne le nekaterih goriških županov, temveč vseh goriških županov, od leta 1851 do mojega predhodnika, Ettoreja Romolija,«je izpostavil Ziberna. Marilisi Bombi se je zahvalil za pomembno odkritje v imenu celotnega mesta in vseh prihodnjih obiskovalcev teh prostorov. Marilisa Bombi je ganjeno povedala, da je vztrajala pri zahtevi po postavitvi Bonnejeva portreta, ki ga je ustvaril anonimni slikar, ker je želela ohraniti ta drobec goriške zgodovine. Antonio Bonne predstavlja generacijo, ki je živela v časih, ko so v mestu sobivali Italijani, Slovenci, Furlani, Nemci in Judje. »Šlo je za generacijo, ki je poznala vrednoto sobivanja in je zaradi tega ni bila pripravljena zatajiti,« je še povedala glede odločitve pozabljenega župana, ki je spričo pritiskov fašističnih oblasti raje odstopil, kot da bi se izneveril svojim prepričanjem.