Vroča tema, o kateri se premalo govori

Davki, dvojne obdavčitve, zdravstvena zavarovanja, registracije vozil, socialne pravice. Prebivalci obmejnega območja med Gorico in Novo Gorico se vsakodnevno srečujejo z najrazličnejšimi težavami in z dvema zakonodajama. Problem je tudi v tem, da pravzaprav ne obstaja prava definicija čezmejnega dela, same države pa tudi nimajo prave koristi od tega, da bi uskladile zakonodajo na tem področju.

Izzivi ljudi, ki živijo in delajo med dvema državama, so bili osrednja tema ponedeljkove okrogle mize Skupni prostor, skupni izzivi, ki je potekala v Kulturnem dom v okviru pogovornega foruma Goriški lok. Do preboja lahko vodi le skupna pot, je bilo glavno sporočilo razprave, med katero se je porodila zamisel za ustanovitev skupnega omizja, namenjenega reševanju čezmejnih vprašanj.

Pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško Marino Marsič je uvodoma pojasnil, da sprva dogodka sploh niso nameravali odpreti javnosti. »Mislili smo, da bo srečanje bolj interne narave, a odziv je pokazal, da gre za zelo občutljivo temo, o kateri se premalo govori. V skupnem goriškem prostoru obstaja veliko majhnih, a zelo konkretnih težav, predvsem zaradi nehomogenosti zakonodaje. Zato želimo za isto mizo združiti tiste, ki se s temi vprašanji srečujejo vsak dan, in oblikovati manjše omizje, ki bo nato skupaj nagovarjalo pristojne institucije,« je dejal. Ob tem je spomnil, da nekateri modeli sodelovanja že uspešno delujejo na italijansko-švicarski meji.

Za isto mizo so sedli predstavniki patronatov, sindikatov, razvojnih ustanov in organizacij slovenske narodne skupnosti. Direktorica patronata INAS CISL Nova Gorica Katja Terpin je poudarila, da se zaposleni pri njih vsakodnevno srečujejo z vprašanji, na katera pogosto ni enostavnega odgovora. »Dnevno se borimo z dvema zakonodajama, slovensko in italijansko, sporazumi, evropsko zakonodajo,« je izpostavila. Po njenih besedah patronat letno obravnava okoli šest tisoč vlog. Opozorila je, da neusklajenost zakonodaje ne vpliva le na čezmejne delavce, ampak tudi na slovensko narodno skupnost v Italiji. Kot primer je navedla profesorje slovenskih šol v Italiji, ki zaradi davčne rezidence in zapletenega dostopa do italijanskih digitalnih storitev (npr. osebnega SPID-a) težko dostopajo do plač. Posebej je opozorila tudi na delo od doma oziroma t. i. smart working. »Ta problem po moji oceni, vsaj trenutno, nima rešitve. Konvencija sploh ne opredeljuje čezmejnega dela na daljavo, zato si obe državi pravila razlagata po svoje. Gre za vprašanje sedanjosti, ne prihodnosti,« je opozorila. Spregovorila sta tudi predsednik medregijskega sindikalnega sveta Roberto Treu in specializirana svetovalka za preselitev v Slovenijo Martina Caiani Formica. Okrogle mize sta se med drugim udeležila tudi generalni konzul RS v Trstu Gregor Šuc in deželna predsednica SKGZ Nives Cossutta.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.