Deželni svet je potrdil vrnitev pokrajin

Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je na v noči na sredo potrdil vrnitev pokrajin. Predlog zakona so sprejeli s 26 glasovi za in 16 glasovi proti. Odločanje o pokrajinah se je začelo v ponedeljek, ko je bil zavrnjen predlog o tem, naj se o ponovni uvedbi te vmesne upravne ravni med občinami in deželo izrečejo tudi prebivalci na posvetovalnem referendumu.

Ko so pred desetletjem v času deželne vlade Debore Serracchiani v isti dvorani odločali o ukinitvi pokrajin, je bila podpora skoraj soglasna, le stranka Slovenska skupnost – v deželnem svetu je takrat njene barve zastopal Igor Gabrovec – je bila proti, kot je včeraj vnovič poudaril njen sedanji deželni svetnik Marko Pisani, ki ponovno uvedbo pokrajin podpira. Prepričan je, da bodo te lahko nudile dragoceno pomoč občinam, zlasti manjšim, in to na področjih, kjer so postopki in birokracija zapleteni. Poleg tega je Pisani opozoril še, da bodo pokrajine, ki bodo izvoljeni organi, tako kot je bilo že v preteklosti, nudile dodatno priložnost pripadnikom slovenske narodne skupnosti za politično participacijo in posledično večjo besedo pri upravljanju ozemlja.

Kot se je pokazalo že ob obravnavi predloga zakona v pristojnih odborih deželnega sveta, v ponedeljek in včeraj pa spet, tokrat o soglasju ni mogoče govoriti: pripadniki vladajoče koalicije načeloma podpirajo ponovno uvedbo pokrajin, opozicija je načeloma proti, znotraj vsakega izmed dveh taborov pa je mogoče najti določene odtenke v stališčih. Iz opozicije je bilo na račun koalicije, ki podpira deželno vlado Massimiliana Fedrige, v kateri je za »projekt« ponovne uvedbe pokrajin pristojen Pierpaolo Roberti, slišati, da še zdaleč ni tako enotna, kot se trudi pokazati navzven.

Obravnava predloga zakona se je odvijala z zelo umerjenim tempom, v razpravi so se pogosteje oglašali pripadniki opozicije, ki so nizali argumente proti ponovni uvedbi pokrajin. V ponedeljek so pod streho pospravili šest od skupno 76 členov, nadaljevali pa so včeraj.

Sprejeti so bili tudi trije amandmaji, ki jih je vložil Marko Pisani (SSk). S prvim je uspešno predlagal, da se k četrtemu členu v odstavek, kjer so omenjene manjšine – slovenska je definirana kot narodna in jezikovna skupnost –, doda, da občine in pokrajine skupaj z deželo poleg promocije podpirajo tudi »razvoj« omenjenih jezikovnih oz. narodnih skupnosti.

Drugi prav tako sprejeti Pisanijev amandma je odpravljal pomoto, ki jo najbrž gre pripisati uradom, je predlagatelj pripomnil včeraj, zaradi katere v 18. členu predloga zakona, kjer so naštete občine, ki sestavljajo vsako izmed štirih pokrajin – tržaško, goriško, videmsko inpordenonsko – dvojezične občine niso bile navedene z dvojezičnim imenom, temveč zgolj z italijanskim. Sprejet je bil tudi soroden predlog Pierpaola Robertija, naj se imenu občine Sappada pripiše še Plodn.