Briška češnja: nekoč vir dohodka, danes poslanstvo

»Češnja je v preteklosti v Brdih mnogim generacijam nudila kruh. Predstavljala je v bistvu prvi zaslužek sezone, po dolgi zimi. Kar je prišlo potem, je bilo dodatek k temu. Mislim, da so Brici preživeli zaradi češenj,« je za Primorski dnevnik povedala Valentina Usenik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ob robu mednarodnega posveta o češnji, ki se je začel včeraj v Vili Vipolže in se bo nadaljeval še danes na raznih lokacijah v Brdih.

Prireditelj posveta je Združenje sadjarjev Brda ob 60. obletnici Praznika češenj. Dvodnevni dogodek je del projekta Češnja - sadež identitete in prihodnosti. »Na mednarodni konferenci se več strokovnjakov iz Slovenije, Italije in Madžarske loteva sodobnih izzivov in rešitev v pridelovanju češenj. Cilj je izmenjava dobrih praks,« nam je povedal Radovan Jelina, predsednik Združenja sadjarjev Brda, ki šteje 130 članov.

Mednarodno o češnji

Še do osemdesetih let prejšnjega stoletja so bile češnje v Goriških brdih prisotne skoraj na vsaki kmetiji. Številne družine so bolj kot od vinogradništva in vinarstva živele prav od sadjarstva, in sicer od češenj, breskev, marelic. Danes so mnoge sadovnjake nadomestili vinogradi in vinske kleti, češnja pa je iz temeljnega vira dohodka postala pravi simbol območja.

Prvi pisni viri o sadjarstvu v Brdih segajo v srednji vek, razmah pridelave češenj pa pripisujemo 19. stoletju. V času Avstro-Ogrske in pozneje Italije so bile briške češnje zelo iskane na dunajskem in tržaškem trgu. Brike so jih nosile na tržnico v Gorico. Že takrat so lahko dosegale visoke cene. »V preteklosti so v Brdih gojili številne sorte. Levji delež pridelanega sadja pa so porabili za predelavo in shranjevanje, za marmelade, suho sadje, kako žganje,« je še pojasnila Valentina Usenik.

Kot je poudaril Radovan Jelina, je bil posvet namenjen predvsem mlajšim generacijam. »Želeli smo pokazati, da obstajajo rešitve in da se da dejavnost peljati naprej, zato smo tudi v svojo sredo povabili strokovnjake tega področja,« je dejal. Ob tem je izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja, zlasti z Italijo in Madžarsko, ter izmenjavo dobrih praks na področju inovacij in varstva rastlin. Škodljivci namreč ne poznajo meja, zato je skupno ukrepanje nujno. »S sosedi iz Italije, ki prihajajo z območja Trenta in Gardskega jezera ter z Univerze v Bologni, že dolgo sodelujemo,« je povedal sogovornik.

Izzivov je pri pridelovanju češenj in sadja na splošno veliko, je še poudaril Radovan Jelina, zaradi tega je pomembno, da se tema obravnava interdisciplinarno in mednarodno. Posvet je celostno obravnaval pridelavo češenj:od biologije rastline, opraševanja in vpliva podnebnih sprememb do sodobnih tehnologij pridelave, varstva pred škodljivci in boleznimi ter ekonomskih in razvojnih izzivov sadjarstva. Pridelavo vse bolj otežujejo ravno novi škodljivci in bolezni, ki jih prinašajo globalne spremembe.