»Čim bolje moramo izkoristiti to, kar že imamo«

Kaj lahko z morja pričakujemo koristnega tudi za Gorico? To je izhodiščno vprašanje, ki ga je na pobudo krožka Visionari Adelino Adami naslovil predsedniku Pristaniške oblasti za Vzhodni Jadran, ki upravlja pristanišči v Trstu in Tržiču, Zenu D’Agostinu na debatnem večeru v goriškem Podturnu. V več kot dveurnem pogovoru z voditeljem Robertom Furlanutom je gost temeljito odgovoril na to in številna druga vprašanja v zvezi s perspektivami, ki se tudi Gorici ponujajo na področju logistike in mednarodne blagovne izmenjave, potem ko je pristanišče v Trstu po skoraj šestih letih razsvetljene D’Agostinove uprave doživelo razcvet, kakršnega so pogrešali že desetletja.

Pogovor z goriškimi sogovorniki, ki so mu številni sledili v živo in po spletu, je pokazal, zakaj je D’Agostino kot uspešen javni menedžer dodana vrednost za gospodarski razvoj. »Kaj počnem v pristanišču jaz, ki sem se rodil daleč od morja v Veroni in nabiral izkušnje v logističnih središčih na kopnem?«, se je vprašal in si odgovoril, da je za razvoj pristanišč bolj kot na morje treba gledati na kopno, na učinkovito železniško in cestno omrežje in na prav tako ustrezno mrežo logističnih središč za pretovor blagovnih tokov. Pristanišči v Trstu in Tržiču ne bi imeli bodočnosti, ko za njimi ne bi bilo blagovnih terminalov na Fernetičih, v Červinjanu, v Pordenonu in seveda tudi v Štandrežu. To infrastrukturo je treba povezati v sistem in polno izkoristiti potencial, ki ga že imamo, a ga doslej nismo znali najbolje izrabiti. »Bolj kot na nepotrebni novi infrastrukturi je treba delati na organizaciji, na učinkoviti operativi, da čim bolje izkoristimo to, kar že imamo.« V tem stavku se zrcali eno osnovnih D’Agostinovih vodil.

V tem je tudi priložnost za Gorico, ki razpolaga s prostornimi skladišči na blagovnem terminalu, ki ga omejevalno nazivajo tovorno postajališče, medtem ko bi ga morali imenovati intermodalno središče, saj je opremljen tudi z železniškim priključkom in je torej povsem ustrezen za sodobno intermodalno logistiko. Dobro je povezan s Trstom in Tržičem, zato je lahko učinkovito logistično središče v zaledju obeh pristanišč. Dragocena dodana vrednost so hladilne komore, s katerimi ne razpolaga noben drug v bližnjem zaledju. To je za Gorico priložnost. Toliko bolj po vstopu nemških vlagateljev v tržaško pristanišče, je pojasnil D’Agostino, saj Nemci še bolj kot na medcelinske gledajo na razvoj čezsredozemskih pomorskih poti. Radi bi k nam usmerili vse večjo blagovno izmenjavo s severno Afriko, ki pomeni med drugim uvoz sadja in drugih svežih pridelkov, za kar so hlajena skladišča v Gorici nujno potrebna.

Goriška občina sicer zamuja pri sprejemanju upravnih postopkov, ki bi omogočili polno vključitev družbe SDAG in njenega terminala v sklop pristaniškega logističnega sistema. Zadevni rok je potekel ob koncu minulega leta, D’Agostino pa je medtem tudi nemške partnerje prepričal, da je vredno počakati in dati Gorici dodatno priložnost, da se vključi, brez strahu, da jo bodo drugi pogoltnili.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.