Demografski zimi skušajo kljubovati s pozornostjo do družin in mladih

Po slovenskih vaseh iz nekdanje goriške pokrajine se že leta rojeva zelo malo otrok, smrti je vsako leto precej več kot rojstev. Priseljeni občani ponekod prispevajo k omilitvi upada števila prebivalcev, kar po drugi strani v marsikaterem primeru vpliva na narodnostno strukturo prebivalstva.

Slika v občinah Sovodnje, Doberdob in Števerjan

V občinah Sovodnje, Doberdob in Števerjan se podobno kot povsod drugod po Italiji soočajo z demografsko zimo, zaradi katere iz leta v leto vse bolj ... zebe. V zadnjih petindvajsetih letih se je v vseh treh omenjenih občinah znižalo število prebivalcev, v Doberdobu za 2,8 odstotka, v Sovodnjah za 5,3 odstotka in v Števerjanu za 11,7 odstotka.

Zaradi neugodnih demografskih tokov je za vse tri občine značilna precejšnja prebivalstvena ostarelost, kar med drugim pomeni, da bodo v prihodnosti potrebne nove storitve za starejše občane (od domov za starostnike do oskrbe na domu), hkrati bodo morale občine in družba nasploh čim večjo pozornost namenjati tudi mladim in jim pomagati, da si ustvarijo družino in ostanejo v domačem kraju.

Komisija za prostorski načrt

V doberdobski občini so leta 2000 našteli 1354 prebivalcev, medtem ko jih je bilo ob koncu lanskega leta 1315 (632 moških in 683 žensk). »Število prebivalcev se niža iz leta v leto, zato moramo nedvomno nekaj narediti, da privabimo mlade v naše vasi, hkrati moramo biti pozorni tudi na potrebe starejših,« poudarja doberdobski župan Peter Ferfoglia, ki med mladimi kakorkoli opaža več zanimanja za življenje na vasi. »Prizadevati si moramo, da so naše vasi čim bolj privlačne,« pravi Ferfoglia in ugotavlja, da so v Doberdobu pred kratkim zaprli zadnjo trgovino z jestvinami, po drugi strani ima občina potencial na področju turizma. »Obstajajo podjetniki in domačini, ki bi radi investirali v dejavnosti v domačem kraju,« poudarja in glede narodnostne strukture pojasnjuje, da se je najbolj spremenila v Jamljah, kjer je več novih prebivalcev italijanske narodnosti, medtem ko v ostalih vaseh ni tako velikih sprememb. V doberdobski občini je sicer demografski upad najbolj opazen v Dolu, ki ga sestavlja več zelo majhnih zaselkov s po nekaj hišami. Ferfoglia razlaga, da si na občini prizadevajo ponuditi občanom čim več storitev; zelo pomemben je po njegovih besedah šolski avtobus, ki za občino predstavlja kakorkoli visok strošek, za družine pa prepotrebno pomoč.

Župan za zaključek napoveduje, da nameravajo ustanoviti občinsko svetniško komisijo, ki se bo posvetila posodobitvi prostorskega načrta, v katerem bodo posebno pozornost namenili tudi možnosti ureditve turističnih objektov.

Pomembna vloga društev

V sovodenjski občini je bilo pred petindvajsetimi leti 1745 prebivalcev, ob koncu lanskega leta pa jih je bilo 1651 (803 ženske in 848 moških), kar pomeni, da je bil upad 5,3-odstoten.

»V vsaki družini bi morali imeti več otrok, ni druge rešitve,« poudarja župan Sovodenj Luca Pisk, po besedah katerega si na sovodenjski občini prizadevajo, da bi bile storitve za mlade družine čim boljše. »Zgradili smo nov vrtec in novo šolo. V prihodnjem šolskem letu bomo v osnovni šoli imeli 18 otrok; nedvomno popoldanski pouk in pomladni oddelek vrtca privabita v Sovodnje tudi otroke iz drugih občin,« pravi župan in pojasnjuje, da se je ravno pred dnevi pogovarjal z italijansko družino iz Gorice, ki je za svojega otroka izbrala šolanje v slovenskem jeziku v Sovodnjah, kar je po njegovi oceni kakorkoli pozitivno. Župan poudarja, da pogosto sliši pohvale tudi na račun sovodenjskega učiteljskega kadra, sploh opozarja na zelo pomembno vlogo, ki jo opravljajo športna in kulturna društva, ki so s svojimi dejavnostmi nedvomno družinam v veliko pomoč.

Sodelovanje z Občino Brda

Demografski upad občutijo tudi v Števerjanu, kjer so leta 2000 imeli 833 prebivalcev, ob koncu lanskega leta pa 735 (362 moških in 373 žensk), kar pomeni, da se je v petindvajsetih letih njihovo število znižalo za 11,7 odstotka.

»Demografski padec je neizbežen. Rojstva danes niso niti zdaleč primerljiva s štiridesetimi in petdesetimi leti prejšnjega stoletja, ko se je v Števerjanu rojevalo po 25 otrok. Danes se rodijo trije, štirje, mogoče pet otrok. Številke iz leta v leto kakorkoli nihajo, tako da sem za prihodnja leta optimist, kar se tiče občinskega vrtca. Med vpisanimi so tudi otroci iz sosednjih krajev v Brdih, po drugi strani se kakorkoli določeno število rojstev le ohranja,« ugotavlja števerjanski župan Marjan Drufovka. Prepričan je, da je treba na področju gospodarstva, turizma in tudi kulture razviti sodelovanje z Občino Brda, kar po njegovi oceni lahko prispeva k novim stikom in vezem, tudi k ohranjanju slovenskega značaja krajev.