DiPi bi rad županoval Gorici

Festival AlienAzioni v organizaciji društva Gorizia Spettacoli je v soboto v nabito polni dvorani gledališča Verdi ponudil večer sproščenega tržaškega kabareta. Če je nosilna tema letošnjega festivala »norost« v različnih pomenskih niansah, potem je predstava Psychodomace z norčijami tria Flavio Furian, Maxino (Massimiliano Cernecca) in Raffele Prestinenzi povsem ustrezala namenu. Za vezno nit so izbrali namišljen netečaj za selekcijo občinskega uslužbenca, ki naj bi pritiskal na gumb dvigala s Travnika na goriški grad.

Vodilno vlogo ima Furian s svojimi imitacijami, med katerimi izstopa tržaški župan Roberto Dipiazza. Z DiPijem se je Furian že tako izrazito poistovetil, da je v dolgih letih njegovega županovanja nekako postal že njegov siamski dvojček. Kaj pa, ko Dipiazza ne bo več župan Trsta? Ni problema, prišel bo v Gorico, napoveduje Furian. Na velikem ekranu v ozadju odra se tako vrstijo posnetki iz goriške občinske hiše, kjer je DiPi vklenil in zavezal usta (pravemu) Rodolfu Ziberni in se pripravlja na upravljanje Gorice z megalomanskimi obljubami: v mesto bo prinesel celo morje.

DiPi, Zucchero, Morgan

Furian je na odru predstavil še bogato galerijo najrazličnejših likov, med katerimi sta po aplavzih sodeč posebej izstopala pevca Zucchero in Morgan. S Furianovo komično žilico se dopolnjuje prav tako razigrana glasbena in pevska plat predstave. Maxino blesti z glasbenimi parodijami, Raffaele Prestinenzi s solidnim petjem, oba pa se ne izogneta zbijanju šal tako v skečih s Furianom kot samostojno.

Oba si v igralski fikciji tudi bolj ali manj vestno prizadevata, da bi bila uspešna na občinskem natečaju, četudi je nazadnje izbran na vseh ocenjevanjih odsoten Furian. Za brezzvezno službo v javni upravi je namreč najprimernejši prav najbolj neresen med kandidati. Razglasitev zmagovalca pritiče prav županu Ziberni, ki se z vso svojo telesno postavnostjo in dobršno mero avtoironije ob koncu predstave povzpne na oder in nagradi Furiana, medtem ko z zamrznjenega posnetka na ekranu nanj skremženo gleda rival DiPi.

Predstava je s tem ponudila blago, nikoli ostro in zajedljivo, prej bi rekli blagohotno politično satiro. Kabaretniki so se poigrali s stereotipi o Tržačanih in Furlanih, pa o Gorici in še marsičem. Zlasti v narečju podane besedne igrice in izvirne domislice so publiko spravljale v bučen smeh in dobro voljo, kar je navsezadnje bil namen večera.