»EPK naj bo prikaz kulturne zrelosti našega prostora«

»Gorica ni mali Berlin. Železna zavesa mesta ni prerezala na pol, Nova Gorica je zrasla šele po razmejitvi. Naši dve mesti imata različni duši, antično in moderno, sta pa del iste zgodovine in morata skupaj gledati v prihodnost. To je pravi izziv Evropske prestolnice kulture 2025: EPK mora biti priložnost za prikaz kulturne zrelosti našega prostora. Obiskovalci morajo razumeti, zakaj sta si mesti skupaj zaslužili ta naziv,» je prepričan Alberto Bergamin, predsednik Fundacije Goriške hranilnice, ustanove, ki preko razpisov podpira kulturno, socialno, izobraževalno in razvojno delovanje številnih neprofitnih ustanov na Goriškem, ob tem pa tudi sama vodi projekte, katerih cilj je rast goriškega prostora. Z Bergaminom smo se pogovorili ob 30-letnici Fundacije, ki so jo v teh tednih obeležili z nizom odmevnih dogodkov. Zadnji bo 27. decembra, ko bo v goriškem mestnem teatru koncert orkestra opernega gledališča Verdi iz Trsta.

Fundacija je letos dopolnila 30 let. Kakšno je njeno »zdravstveno« stanje, tudi glede na težke razmere v Evropi in svetu?

Krizne okoliščine seveda občutimo, tako kot vse ustanove, katerih delovanje temelji na finančnih resursih. Kljub temu današnje premoženje Fundacije presega tistega izpred treh desetletij, in sicer za 40 milijonov evrov, kar pomeni, da smo ga znali ne le zaščititi, ampak tudi povečati. V ugodnih časih je Fundacija izkoristila pozitivne tržne razmere in povečala svoje rezerve, tako da ji je v zadnjih letih vedno uspelo zagotoviti okrog tri milijone evrov letne podpore za razne projekte. To bo veljalo tudi v prihodnjem triletju: konec novembra smo namreč sprejeli programski načrt, na podlagi katerega bomo med letoma 2023 in 2025 v goriško območje vložili devet milijonov evrov. Podprli bomo projekte na raznih področjih, od kulture do izobraževanja in sociale, v povezavi z njo pa tudi gospodarstva. Sredstva skušamo vlagati tako, da postanejo gonilo rasti.

Kriteriji financiranja so se v zadnjih letih precej spremenili ...

Drži, presegli smo pojem »bankomata«. Ob tem, da so zdaj pravila bolj stroga in selekcija večja, kar je tudi posledica reforme tretjega sektorja, se danes ves denar ne razprši v številne majhne projekte. Spodbujamo mreženje in širša partnerstva, pri tem pa seveda ne pozabljamo na male občine in skupnosti, ki potrebujejo našo pomoč. Na razpise se vedno prijavljajo tudi slovenske ustanove, saj je dejavnost slovenske manjšine zelo razvejana in bogata.

Celoten intervju v petkovem Primorskem dnevniku.