Feiglovi knjižnici v dar dokumentarni arhiv družin Bratuž in Čibej

Feiglova knjižnica je v teh dneh prejela v dar knjižni in dokumentarni arhiv dveh pomembnih goriških družin. Sorodnika družine Bratuževih, Vera Tuta Ban in Igor Tuta, sta Feiglovi knjižnici podarila del zajetne knjižnice, ki sta jo v letih hranila in dopolnjevala profesorica Lojzka Bratuž skupaj z bratom Andrejem. Želja dedičev, da bi se zapuščina Bratuževih hranila v namenski sobi v Trgovskem domu, ni bila izvedljiva, čeprav bi ta spominska soba pritegnila zanimanje mnogih obiskovalcev.

Danes se Bratužev dom, ki sta si ga mladi par Ljubka in Lojze Bratuž zasnovala za njuno naraščajočo družino leta 1936, počasi prazni, v njem pa so še pomembne slike, fotografije in krasno pohištvo s klavirjem Lojzeta Bratuža. Žal, zaradi tragedije, ki ga je doletela in hkrati zaznamovala našo zamejsko skupnost, se mladi oče ni nikoli vselil v obnovljeno hišo. Osiromašena družina, ki je gojila in ščitila slovensko kulturo tudi v težkih časih, je v knjigah dobila oporo in motivacijo za naprej; v tej hiši se še danes začuti prizvok tistih časov in spomin na vse njih. Podarjeni knjižni fond sestavljajo večinoma prvotiski slovenskih izdaj iz prejšnjega stoletja. Med temi izstopajo predvsem pesniške zbirke, a tudi književnost slovenskih ustvarjalcev našega prostora. Zelo koristna pridobitev je tudi popolna zbirka Knjižnice Kondor, ki je za dijake zelo uporabna zaradi spremne literarne študije.

Drugo pomembno zbirko knjig in dokumentov pa je poklonila Feiglovi knjižnici gospa Živka Čibej, vnukinja goriškega notarja Carla Cibeja, ki je imel pisarno v prvem nadstropju na Korzu Verdi št. 68 v Gorici v prvih desetletjih prejšnjega stoletja. Gospa Čibej je živela v Ljubljani, kamor se je med fašizmom zatekel njen oče. Ded, zavedni Slovenec, pa je s hčerko še vedno živel v Gorici. Kot notar je pripravil in podpisal dokumente za ustanovitev hranilnice v Doberdobu, se spominja vnukinja. V petdesetih letih je Živka Čibej kot najstnica pogosto prihajala v Gorico na obisk k teti, predvsem ob koncih tedna. Pripoveduje, kako je ob nedeljah zahajala v kavarno Bratuž, kjer se je srečevala z Lojzko in Andrejem Bratužem pa tudi z drugimi mladimi tistega časa. Poleg knjig, predvsem dragocenih učbenikov iz časa pred prvo svetovno vojno, je gospa Čibej podarila knjižnici zanimivo dokumentarno gradivo družinskih članov: spričevala, šolske zvezke, tiskovine, vabila na prireditve ... »V poklonih dragocenih osebnih in družinskih zapuščin in s tem povezanih zgodb se izkazuje zaupanje, ki ga Feiglova knjižnica in njeno osebje uživata s strani bralcev in širše javnosti. Obema družinama se Feiglova knjižnica iskreno zahvaljuje. S tem se bogati knjižni fond ne le knjižnice, ampak celotne slovenske goriške družbe,« pravi direktorica Narodne in študijske knjižnice Luisa Gergolet.