Gorica, mestece ob morju

Eno zanimivejših knjižnih srečanj na letošnjem festivalu Geografie v Tržiču je bilo v soboto namenjeno pogledu v bodočnost, v leto 2786, natanko tisoč let po začetku Goethejevega potovanja po Italiji. Filozof Telmo Pievani, geograf Mauro Varotto in kartograf Francesco Ferrarese so v knjigo Viaggio nell’Italia dell’antropocene (Potovanje po Italiji v antropocenu) strnili trojni vizionarski pogled na Italijo v daljni bodočnosti. Pievani je prispeval romaneskno pripoved, Varotto znanstveno podlago, Ferraresi pa zgovorne in v detajlih natančno izdelane zemljevide obširno poplavljene Italije in desetih njenih regionalnih območij.

Kakšna bo ta Italija? Za dobrih 20 odstotkov manjša kot danes, saj bo gladina morja narasla za dobrih 65 metrov. Poplavljena bo skoraj vsa Padska nižina, voda bo zalila več kot polovico obdelovalnih površin, preostale pa bodo prav tako neuporabne bodisi zaradi salinizacije tal kot zaradi podnebnih sprememb. Sicilija bo kamnita puščava, podobna današnji Libiji. Milančani bodo imeli morje blizu mesta in se bodo kopali na plažah pri Lodiju. Pod vodo bodo vsa Emilija - Romanja, večji del Veneta in Furlanije. Od Benetk bo iz morja štrlel le vrhnji del zvonika sv. Marka, ki bo cilj turističnih ogledov z ladjo. Nove Benetke bodo postale Firence, ki bodo stale na kolišču v laguni sredi Toskane, nov Neapelj bodo zgradili na pobočjih Vezuva, prav tako bodo prenesli v zaledje Rim, ki bo takrat mesto s povsem tropskim podnebjem, Salento v Apuliji bo le še majhen otoček v Jonskem morju, jadranska obala Mark, Abrucov in Moliseja pa bo podobna Norveški z globokimi fjordi, ki se bodo zajedali vse do Apeninov.Eden od zemljevidov obravnava tudi našo regijo. Večji del Trsta bo pod vodo, prav tako ves Videm in Pordenon, Gorica pa mestece ob morju, na robu zaliva, ki bo segal globoko proti Vipavski dolini in ga bodo na južni strani omejevali obronki Krasa, na severni pa krasili otočki iz morja štrlečih briških gričev.

O knjigi sta se v Tržiču pogovarjala Mauro Varotto in univerzitetni profesor geografije Dino Gavinelli. Povedala sta, da zasnova knjige ni distopična ali katastrofistična, nasprotno: avtorji so želeli sproščeno obravnavati pretečo podnebno katastrofo in sodobnike spodbuditi k razmišljanju na prijazen način, brez ustrahovanja. Pievani si je tako zamislil zabavno pripoved o nekem Milardu, ki tisoč let za Goethejem potuje po krajih, ki jih je ob koncu 18. stoletja obiskal nemški pesnik. Večinoma so pod vodo, zato potuje na ladjici Palmanova (tudi zvezdnatega mesta že dolgo ni več na zemljevidih) in gleda, kako so se naši potomci znašli v novih razmerah, ko so mnoga mesta, na primer Verono ali Firence rekonstruirali na koliščih.