Goričan Jernej Kerševan je svojo ljubezen do piva spremenil v posel

Velikokrat rečemo, da imajo tisti, ki svoj konjiček ali strast razvijejo v službo oz. posel, srečo, marsikdaj pa pozabimo na to, da je za tem veliko študija in truda. Tovrsten primer nam nudi 34-letni goriški Slovenec Jernej Kerševan, ki bo jutri, 15. novembra, ob 18. uri v baru Craft Piazzutta na Placuti v Gorici prvič javno predstavil svoje pivo, ki ga vari in ki ga bo zdaj tudi tržil z blagovno znamko podjetja, ki ga je ustanovil: Officina Brassicola Goriziana. Z nekdanjim dijakom humanističnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici smo se v intervjuju, v katerem ni zmanjkalo hudomušne samoironije, pogovorili o njegovi osebni zgodbi, o svetu piva in njegovih izzivih v obdobju, ko ljudje, predvsem pa mladi, pijejo vse manj alkohola.

Najprej o začetkih. Kdaj se je rodila ljubezen do piva?

V mladostniških letih, ko sem bil v klapi (smeh). Mimo šale, nekje sredi leta 2018 sem se začel zanimati za pivovarstvo. Informacije sem zbiral po spletu, kupil sem si prve knjige, leta 2019 pa sem si kupil prvi domači komplet za varjenje piva, da bi malo razumel, kako in kaj. Da mi je bilo to nekako usojeno, naj povem anekdoto, da ko so mi dostavili komplet, so po televiziji ravnokar predvajali epizodo Simpsonovih z naslovom Il Barone Birra, tako da sem si sam dal vzdevek Beer Baron (Baron Pivo op. av.).

Takrat sem se tudi vpisal v društvo Home Brewers Gorizia, znotraj katerega smo v družbi drugih navdušencev debatirali in spoznavali najrazličnejša piva. Tedaj sem tudi začel variti prva piva - z ječmenom, hmeljem itd. Sprva v kuhinji pri starših, tako da se je oče na simpatičen način jezil, da kaj rabim toliko plina in da kaj kuham pozno v noč. Nato je prišla pandemija covida-19 in nisem dobro vedel, kaj naj bi. Na univerzi sem študiral pravo, a brez velikih uspehov, tako da sem se odločil, da je prava priložnost, da opustim univerzitetni študij in se vpišem na kak pivovarski tečaj. Od februarja do polovice julija sem opravil 44 izpitov. Bistveno več kot na pravni fakulteti (smeh). Pri tem bi se zahvalil družini in prijateljem, ki so me vseskozi podpirali.

Nato ste si najbrž poiskali službo?

Tako je. Delovno prakso sem opravil pri kraft pivovarni Antica Contea v Podgori, nato sem se preizkusil še pri pivovarni The Lure v Foljanu. Oboji so mi ponudili pogodbo, podgorska ponudba pa mi je bolj ustrezala, tako da sem od novembra 2021 tam tudi zaposlen.

Zdaj pa stopate na samostojno pot?

Pravzaprav ne. Ostajam zaposlen pri pivovarni Antica Contea, ki mi je prižgala zeleno luč, da odprem tudi svoje podjetje. Sklenil sem pogodbo tipa »beer firm«, ki mi omogoča, da svoje pivo varim pri drugih pivovarnah. V začetni fazi na tak način omejim tveganje, saj bi zahtevala postavitev neke pivovarne iz niča kar visoke investicije. Svoje pivo bom tako varil v Podgori pri delodajalcu, za katerega delam.

Prvo vaše pivo bo torej uradno zagledalo luč jutri.

Tako je, na predstavitev pa vabim res vse, ki bi ga radi pokušali. Gre za pivo tipologije pils, ki ima nekoliko nižjo, 3,5-odstotno alkoholno stopnjo. Ni pregrenko in ni presladko. Imenoval sem ga Dopolavoro, saj so njegove značilnosti perfektne za pijačo po delavniku.

Zakaj ste se odločili, da greste tudi svojo pot?

Za pivovarno Antica Contea sem v teh letih pripravil nekaj receptov za piva, ki jih še zdaj točimo, kar pomeni, da so bila uspešna. Prvi recept sem sicer posvetil kraljici Elizabeti, ki je tedaj umrla. Radoveden pa sem, ali so bila uspešna samo zaradi priznanega imena pivovarne, ali pa ker sem sam pripravil uspešen recept. S tem poskusom bom najbrž dobil odgovor na to vprašanje.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.