Doberdobska komunska štirna ima 150 let. Zgradili so jo leta 1872, da bi bila na razpolago vsem vaščanom.
Doberdobski fotograf in poznavalec krajevne zgodovine Karlo Ferletič pojasnjuje, da je leta 1892 učitelj Giacomo Pocar iz Mariana pisal o komunski štirni v knjigi Monfalcone e il suo territorio, ki je izšla v le petsto izvodih. Knjigo so zatem ponatisnili leta 1977 na pobudo pesnika in zgodovinarja Silvia Dominija iz Ronk. V knjigi je Pocar zapisal, da so doberdobsko komunsko štirno zgradili s finančnim prispevkom cesarja Franca Jožefa, ki je k njeni izgradnji prispeval 300 florintov, medtem ko je vojvoda Chambord dodal še 50 florintov. V štirno je s streh vseh sosednjih hiš odtekala voda, ki so jo zatem Doberdobci uporabljali v najrazličnejše namene; pili so jo, z njo kuhali in napajali živino. Pocar je med drugim zapisal, da je v Doberdobu na prehodu med 19. in 20. stoletjem živelo okrog 600 ljudi. Poudaril je, da so bili vsi po vrsti Slovenci, da so bili zelo delavni, spoštljivi in gostoljubni. V članku je med drugim zapisal, da je v Doberdobu in na Krasu nasploh primanjkovalo vode.
Glede komunske štirne ni na voljo drugih pisnih virov, iz katerih bi izvedeli, kdo jo je pravzaprav izklesal. Štirna je bila med prvo svetovno vojno poškodovana, vendar je zatem še naprej služila svojemu namenu. Prvotno ni stala na današnjem mestu, temveč nekaj metrov stran. »Leta 1958 so po Njivci speljali novo pot, ki je povezovala Rimsko in Vrtno ulico. Štirno so takrat razstavili in jo postavili na zemljišče, kjer so zatem leta 1969 zgradili spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju, zaradi česar jo je bilo treba še enkrat premakniti. Nekaj časa so bili kamniti deli spravljeni ob robu občinskega parka, kjer so nekaj let kasneje štirno ponovno sestavili. Tam je stala do začetka gradnje telovadnice, tako da so jo leta 2008 na pobudo takratnega občinskega odbornika Nordia Gergoleta postavili na današnje mesto pred občino,« pravi Ferletič in pojasnjuje, da je štirna sestavljena iz šestih kamnitih blokov, vendar eden izmed njih ni originalen. »Ko so štirno leta 1958 razstavljali, je en blok padel na dno cisterne in je tam tudi ostal,« opozarja Karlo Ferletič, po katerem je še ena komunska štirna pri Vižintinih. Zgrajena je bila leta 1868 in se nahaja na zemljišču v občinski lasti. Po vsej verjetnosti so svojo komunsko štirno imeli tudi v Jamljah. Vidna je na eni stari fotografiji, vendar je bila med prvo svetovno vojno tako poškodovana, da je zatem niso obnovili.
Grediščani, prebivalci severnega dela Doberdoba, so pred leti komunsko štirno izbrali za svoj simbol, medtem ko je simbol Merkeducev oreh iz Rendoline. Tako štirna kot oreh sta sestavni del trofeje, ki jo društvo Dob podeljuje zmagovalcem vsakoletne nogometne tekme med Grediščani in Merkeduci.