Idrijske zgodbe tudi v slovenščini

Srečanja s slovenskim prevodom knjige Zgodbe iz Idrije se je v ponedeljek v goriškem Kulturnem domu udeležilo veliko ljudi obeh jezikovnih skupnosti Gorice. Že preminuli avtor zgodb, priznani pisatelj in režiser Francesco Macedonio, je bil namreč znan v vseh kulturnih krogih v Gorici in tudi v širši okolici. Po materi je bil Macedonio slovenskega rodu; rodil se je v Idriji leta 1927 in se je zato rad sporazumeval v slovenskem idrijskem narečju. Srečanje s knjižno novostjo je potekalo v mali dvorani Kulturnega doma.

Italijanska inačica idrijskih zgodb je na pobudo prijateljev Francesca Macedonia izšla leta 2024, ob 10-letnici režiserjeve smrti. Zbirka teh pripovedi je takoj pošla, na pobudo Macedoniovega prijatelja, prof. Joška Vetriha, pa se je izoblikovala želja, da bi knjigo prevedli tudi v slovenščino. Za to sta se zavzela Kulturni dom Gorica in kulturna zadruga Maja, ki je knjigo uvrstila v projekt Čedermaci današnjega časa 2025. Knjiga je luč sveta zagledala decembra lani, torej v letu Evropske prestolnice kulture.

O knjigi, ki jo je v slovenščino prevedla Breda Novak iz Nove Gorice, pa tudi o liku Francesca-Cesca Macedonia so na srečanju spregovorili razni udeleženci srečanja, ki so sodelovali pri izdaji knjige oz. so režiserja poznali. Uvodoma je spregovoril predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je Macedonia postavil med osebnosti, ki so pisale zgodovino večjezične Goriške. Zaradi tega se je Kulturnemu domu zdelo primerno, da njegove črtice izidejo tudi v slovenščini. Pri tem je Kulturni dom dobil pokroviteljstvo Občine Idrija in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zaradi bolezni je bil na predstavitvi odsoten pobudnik izdaje knjige, prof. Joško Vetrih, pričevanje o režiserju pa je podal član Terzo teatro, Mauro Fontanini. Posegel je tudi Silvan Bevčar, ki je poskrbel za postavitev knjige in izris platnice. Publika je lahko prisluhnila tudi dvema zgodbama, ki jih je v slovenščini in italijanščini prebral Andrea Pahor. Oglasila sta se tudi Macedoniova hčerka Marta in sin Andrea, ki sta prinesla nekaj utrinkov iz življenja z očetom. O sami publikaciji je spregovoril goriški pisatelj in kulturni delavec Andrea Bellavite.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Srečanja s slovenskim prevodom knjige Zgodbe iz Idrije se je v ponedeljek v goriškem Kulturnem domu udeležilo veliko ljudi obeh jezikovnih skupnosti Gorice. Že preminuli avtor zgodb, priznani pisatelj in režiser Francesco Macedonio, je bil namreč znan v vseh kulturnih krogih v Gorici in tudi v širši okolici. Po materi je bil Macedonio slovenskega rodu; rodil se je v Idriji leta 1927 in se je zato rad sporazumeval v slovenskem idrijskem narečju. Srečanje s knjižno novostjo je potekalo v mali dvorani Kulturnega doma.

Italijanska inačica idrijskih zgodb je na pobudo prijateljev Francesca Macedonia izšla leta 2024, ob 10-letnici režiserjeve smrti. Zbirka teh pripovedi je takoj pošla, na pobudo Macedoniovega prijatelja, prof. Joška Vetriha, pa se je izoblikovala želja, da bi knjigo prevedli tudi v slovenščino. Za to sta se zavzela Kulturni dom Gorica in kulturna zadruga Maja, ki je knjigo uvrstila v projekt Čedermaci današnjega časa 2025. Knjiga je luč sveta zagledala decembra lani, torej v letu Evropske prestolnice kulture.

O knjigi, ki jo je v slovenščino prevedla Breda Novak iz Nove Gorice, pa tudi o liku Francesca-Cesca Macedonia so na srečanju spregovorili razni udeleženci srečanja, ki so sodelovali pri izdaji knjige oz. so režiserja poznali. Uvodoma je spregovoril predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je Macedonia postavil med osebnosti, ki so pisale zgodovino večjezične Goriške. Zaradi tega se je Kulturnemu domu zdelo primerno, da njegove črtice izidejo tudi v slovenščini. Pri tem je Kulturni dom dobil pokroviteljstvo Občine Idrija in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zaradi bolezni je bil na predstavitvi odsoten pobudnik izdaje knjige, prof. Joško Vetrih, pričevanje o režiserju pa je podal član Terzo teatro, Mauro Fontanini. Posegel je tudi Silvan Bevčar, ki je poskrbel za postavitev knjige in izris platnice. Publika je lahko prisluhnila tudi dvema zgodbama, ki jih je v slovenščini in italijanščini prebral Andrea Pahor. Oglasila sta se tudi Macedoniova hčerka Marta in sin Andrea, ki sta prinesla nekaj utrinkov iz življenja z očetom. O sami publikaciji je spregovoril goriški pisatelj in kulturni delavec Andrea Bellavite.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.