Iz butaja tudi Kosovelovi verzi

V Gorici je prejšnji petek že sedmo leto zapored potekal Kamišibaj dan. Papirnato gledališče, pri katerem pripovedovalec izza lesenega butaja jemlje sliko za sliko in tako oblikuje zgodbo, se je v čezmejnem prostoru uveljavilo kot pripovedovalna oblika, ki nagovarja vse generacije. Letošnji Kamišibaj dan v organizaciji Skupnosti družin Soncnica in Kulturnega centra Lojze Bratuž je povezal tri prizorišča in se iz otroškega programa dopoldne prelil v večer, posvečen Srečku Kosovelu ob 100. obletnici pesnikove smrti.

Dopoldne so se najmlajši zbrali v Osnovni šoli Otona Župančiča v Gorici, kjer so na sporedu bile krajše pravljice in poezije, od avtorskih in ljudskih vse do verzov Dušana Radovića, Srečka Kosovela in Miroslava Košute. Prav vključitev šol se je za organizatorje izkazala za pomembno potezo, saj otrokom na drugačen način približa pravljice in hkrati spodbuja razumevanje ter pozornost. Otroci so bili navdušeni in zbrano spremljali vsako zgodbico in poezijo.

Popoldne se je dogajanje preselilo v Novogoriško knjižnico Franceta Bevka, kjer je bil na vrsti družinski program z ljudskimi in bolj duhovitimi zgodbami. Knjižnica sodeluje že tretje leto, obisk pa je po besedah Katerine Ferletič vedno zelo dober. Med avtorji pripovedovanih pravljic so se med drugim zvrstili Boris A. Novak in Anja Štefan.

Zvečer se je kamišibaj preselil še v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici oz. pod lipe. Najprej je bil na vrsti družinski program s kamišibaji ljudskih pravljic, nato pa je sledil vrhunec dneva, in sicer tematski večer Kosovelovih pesmi. Izbrane so bile poezije iz obdobja 1921–1926, kot so Jesen, Nokturno, Srečal sem jo, Črni zidovi, Rdeča raketa, Mačka (Kons: mačka), Kons 5 in še druge. Pesmi so ob avtorski likovni spremljavi in interpretaciji kamišibajkaric dobile povsem novo dimenzijo.

Na prireditvah je bil prisoten tudi Boštjan Oder, ki ocenjuje izvedbe, ki se bodo uvrstile na državno tekmovanje. Letos se je na državni izbor prijavilo 23 kamišibajkaric s širšega območja od Tolmina do Kopra. Večina letošnjih kamišibajev je nastala na delavnicah JSKD jeseni ter na spomladanski delavnici v Ajdovščini, ki je bila namenjena vzgojiteljicam. Katerina Ferletič, ki že vrsto let soustvarja goriški kamišibaj, je še poudarila, da je prav posebna energija tista, ki to obliko gledališča loči od vseh drugih. »Poleg slike in poslušanja se med kamišibajkarico ali kamišibajkarjem in poslušalci sproža nekaj povsem edinstvenega,« je dejala naša sogovornica.