Jezikovni tečaji in medsebojno spoznavanje

Jezikovni tečaji, vodeni ogledi po sosednem mestu, obiski kulturnih ustanov, predvsem pa medsebojno spoznavanje in zavedanje kulturnega bogastva goriškega prostora. Projekt Jezikovnega potnega lista, ki ga je kulturno združenje Kulturhaus Görz zagnalo na začetku šolskega leta, je v svoji pilotni izvedbi povezal goriško prvostopenjsko srednjo šolo Ascoli in Osnovno šolo iz Solkana. Učenci ene in druge šole so od oktobra začeli študirati jezike: slovenščino oz. italijanščino, nemščino, angleščino, furlanščino in hebrejščino. Organizatorji so z izbiro jezikov želeli zaobjeti tako jezike, ki se danes uporabljajo v Gorici, kot tudi tiste, ki so bili zgodovinsko pomembni – nemščina in hebrejščina – ter angleščina, moderna lingua franca.

Projekt so včeraj predstavili v goriški dvorani Dore Bassi. Prisotne so nagovorili predsednik združenja Kulturhaus Görz Jens Kolata, goriški občinski odbornik Fabrizio Oreti, ravnateljica šole Ascoli Eleonora Carletti, ravnatelj Osnovne šole Solkan Goran Bezjak ter referenta na obeh šolah, Laura Trevisan in Luka Pavlin. »Dobro se zavedamo, da 20-urni tečaji jezikov, ki jih ponujamo, še zdaleč niso dovolj, da bi se nekdo naučil jezika. Upamo pa, da bo to spodbudilo radovednost učencev in jih motiviralo, da se bodo jezikov učili tudi v prihodnosti,« je povedal Kolata. Ob tečajih bodo učenci imeli tudi priložnost za medsebojno spoznavanje, saj bodo organizatorji priredili skupni orienteering, športni dan ter obisk Gorice (za solkanske učence) in Nove Gorice (za goriške učence). Zaključek projekta bo, kot omenjeno, ob koncu šolskega leta, ko bodo na sedežu združenja Kulturhaus Görz priredili jezikovni festival. Pri pripravi le-tega jim bo ob strani Zavod iManaLAB, ki v Novi Gorici prireja jezikovni festival, in je eden izmed številnih partnerjev projekta: med njimi so goriška in novogoriška občina, Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, Javni Zavod GO!2025, Furlansko filološko združenje, goriška sekcija združenja Dante Alighieri, Narodna in študijska knjižnica, Združenje prijateljev Izraela, združenje študentov diplomatskih ved iz Gorice in Zveza slovenskih kulturnih društev. Oba ravnatelja sta izrazila svoje zadovoljstvo nad sodelovanjem pri projektu zaradi vseh prednosti, ki jih nudi znanje jezikov in zavedanje bogastva goriškega prostora. Odbornik Oreti pa je poudaril, da je projekt odličen primer dela, ki ga krajevna združenja že opravljajo v luči Evropske prestolnice kulture. Projekt je finančno podprla Dežela Furlanija-Julijska krajina.