Četrtek, 25 april 2024
Iskanje

Kamišibaj za male in velike

V ponedeljek je v Gorici potekal festival papirnatega komornega gledališča, Katerini Ferletič srebrna Linhartova značka

Gorica |
29. jun. 2022 | 12:30
Dark Theme

Kamišibajkarji in kamišibajkarice iz cele Slovenije in zamejstva so se v ponedeljek zbrali na tretjem kamišibaj dnevu v Gorici, ki ga je priredilo društvo Skupnost družin sončnica sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bratuž, Mladinskim domom in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel. Festival kamišibaj gledališča se je odvijal v dveh oz. treh delih, na ogled pa so bile predstave za vse okuse. Predstave sta povezovala Kea Vogrič in Simon Čavdek, člana gledališke skupine O'Klapa.

Že v poznih popoldanskih urah so se v parku Kulturnega centra Lojze Bratuž zvrstile prve kamišibaj zgodbe za otroke. Ob 17. uri je bilo na ogled kar 9 predstav. Prva na sporedu je bila predstava Papiev ('na cikesta krava), ki so jo likovno pripravili učenci 3. razreda osnovne šole Prežihovega Voranca iz Doberdoba v sklopu delavnic, ki so jih imeli v letošnje šolskem letu. Izvedel jo je Otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba pod vodstvom Lucie Lavrenčič. S svojimi deli so se potem predstavila nekatera znana imena slovenskega kamišibaja: Breda in Darko Kočevar sta predstavila zgodbo Ciciban posluša očetovo Uro na besedilo Otona Župančiča, Silva Karim pa je predstavila ljudsko besedno igro Jaz tudi. V kamišibaju Jadranke Ivačič so otroci spoznali belokranjsko ljudsko Lonec bi šel pa nima nog, Goričanka Solange Degenhardt pa je prikazala zgodbo o Mali nevidni ribici. V goste so povabili tudi lutkarico Tatjano Grabrijan iz Novega mesta s predstavo Šivilja in škarjice po besedilu Dragotina Ketteja.

Gledališka zabava za otroke se je nadaljevala ob 18.30 pod lipami v parku centra Lojze Bratuž. Tudi tokrat so kot prvi nastopili učenci 4. in 5. razreda osnovne šole Prežihovega Voranca iz Doberdoba z ljudsko pravljico Zidan most. Nato pa so otroke zabavali znani slovenski kamišibajkarji, med temi Igor Cvetko in Jelena Sitar, ki ju imajo za očeta in mamo slovenskega kamišibaj gledališča, Vanja Iva Kretič s predstavo Junaki v slovenskem ustnem izročilu, Vesna Marion z Zimskimi jagodami in Vera Papič z zgodbo Nič in vse.

Da je kamišibaj gledališče tudi za odrasle in jih pravzaprav navdušuje, je potrdila številna publika, ki se je udeležila zadnjega, sklepnega dela 3. kamišibaj dne v Gorici. Ta se je začel ob 21. uri na dvorišču za cerkvijo sv. Ivana, na vrsti pa je bilo kar 12 predstav z nekoliko bolj resnimi in zabavnimi vsebinami za odrasle. Vanja Iva Kretič se je predstavila z dokumentarnim literarnim kamišibajem o Karlu Destovniku – Kajuhu, Vesna Marion je nastopila s kamišibajem Puntarska na besedilo pesmi Iztoka Mlakarja, Silva Karim je v svojem delu predstavila splošno deklaracijo človekovih pravic. Jelena Sitar se je s tremi predstavami dotaknila nekaterih aktualnih tem, med temi vprašanje o lažnih novicah, skrb za brezdomce in zaščita starostnikov med pandemijo. Gledalci so tudi spoznali, kako je nastala belokranjska vražja žganica in kako Ajdovci doživljajo Burjo, posmejali pa so se z zgodbo o pokori, ki jo je predstavila Vlasta Markočič. Nastopile so tudi tri kamišibajkarice iz Goriške, in sicer Verena Čevdek s predstavo Izpraševanja in Franka Žgavec z glasbeno pripovedjo Ti lepa, jest lep ter Katerina Ferletič, pobudnica festivala, z ljudsko zgodbo iz Doberdoba Sz nu peščicu puopra.

Katerini Ferletič so v ponedeljek tudi izročili srebrno Linhartovo značko, ki jo Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije podeljuje posameznikom za več kot 10 let aktivnega udejstvovanja na področju ljubiteljske gledališke in lutkovne dejavnosti.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava