Kjer uspevajo vinske trte, je nekoč bilo morje

Odkrivanje fosilov in drugih arheoloških pojavov nam lahko pove veliko stvari o preteklosti planeta, napove pa lahko tudi prihodnost. V to je prepričan goriški paleontolog Andrea Baucon, o katerem smo v Primorskem dnevniku že nekajkrat pisali. Lani je namreč s skupino mednarodnih raziskovalcev objavil študijo o prisotnosti ihnofosilov na površini Marsa, trenutno pa se potepa po nekoliko bolj domačih krajih. Profesor na Univerzi v Genovi in izvedenec v ihnofosilih trenutno odkriva fosile in ihnofosile v Brdih.

Ihnofosili so manjše paličaste strukture, podobne zobni nitki, ki nastanejo zaradi interakcije organizmov s podlago. Ustvari jih lahko katerikoli organizem, ki se premika na zemeljski skorji. Tem so podobni, recimo, rovi, ki jih vrtajo deževniki, ali luknje, ki jih ustvarjajo školjke, najdemo pa jih lahko povsod. Z analizo teh struktur lahko marsikaj odkrijemo o preteklosti našega planeta. »Ihnofosili in sledi prastarih živih bitij, ki sem jih do sedaj odkril v Brdih, imajo dvojni pomen: povejo nam, kakšno je bilo okolje v tem prostoru pred 50 milijoni let in kateri organizmi so v tem okolju živeli. Ihnofosilov namreč ni mogoče prenesti z enega kraja v drugi, saj ostanejo v točki, kjer je bil organizem pred milijoni let,« pojasnjuje Andrea Baucon. Območje Brd med Koprivnim in Krminom, kjer danes uspevajo vinske trte, je nekoč bilo popolnoma prekrito z morjem; vanj so se izlivale reke, v njegovi globini pa je bil tudi koralni greben, ki se je začenjal na slovenski strani Brd in se potem nadaljeval na italijanski. Obdobje, v katerem je nastalo briško gričevje, je bilo zelo vroče in tropsko, podobno amazonskemu.