Ko so slovenski interniranci trpeli v Renicciju

Marsikomu ime vasi Renicci pri Arezzu v Toskani ne pove veliko, a je v novejši zgodovini Slovencev odigralo tragično vlogo. Tam so namreč med vojno fašistične oblasti postavile koncentracijsko taborišče, v katerem so trpeli mnogi civilisti, pretežno iz ljubljanske pokrajine in tudi iz okupiranih delov Hrvaške in Črne gore. V našem splošnem spominu najbolj žalostno zvenijo imena Rab, Gonars, Visco in nekateri drugi kraji trpljenja, vendar tudi Renicci ni mnogo zaostajal

Gorje v osrčju Italije

Knjigo o taborišču Renicci je pred leti napisal italijanski raziskovalec in zgodovinar Carlo Spartaco Capogreco, ki je doma iz Cosenze v Kalabriji, a je zelo navezan na Goriško in sploh na Slovenijo. Naslov in podnaslov knjige se glasita Renicci - Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere. V resnici se italijanski lager ni nahajal zraven znamenite reke, je pa avtor to izbral kot prispodobo, da bi bralcu sporočil, da se je gorje dogajalo v osrčju Italije.

Pri založbi Mladika iz Trsta so se odločili za prevod knjige v slovenščino, in to v okviru projekta o strokovnih in pietetnih poteh po sledovih trpljenja slovenskih internirancev in beguncev. Prevod je podprlo italijansko Ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje. Avtor spremne besede je Lojze Peterle, čigar oče je bil interniran v Renicciju. Publikacijo so prejšnji teden predstavili v sklopu niza Goriški večeri v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku