Kot leteči traktor ... ali skoraj

Obstajajo kmečka opravila, ki bi jih marsikateri kmet najraje prepustil komu drugemu. Še posebej tista, ki so naporna, zamudna ali celo nevarna. V vinogradništvu v Brdih, kjer delo pogosto poteka na strmih pobočjih in težko dostopnih terenih, predstavlja eno izmed takih opravil škropljenje. Na kmetiji Muzic v Števerjanu so zato naredili korak v prihodnost in nabavili kmetijski dron, po naših informacijah prvega v Brdih, ki bi lahko pomembno spremenil način dela v vinogradih. Za nakup so se odločili predvsem zaradi želje po uvajanju novih tehnologij, ki bi olajšale delo, omejile uporabo goriva in povečale varnost, razlaga Elija Muzic.

Dron je kitajskega porekla

Ideja se je porodila po pogovoru z zaposlenim, ki je spoznal vinogradniško kmetijo v hrvaški Istri, kjer že uporabljajo dron. »Sprva sem mislil, da gre za manjši dron, ki lahko nosi malo litrov. Za naše vinograde to ne bi bilo posebno zanimivo. Potem pa mi je povedal, da obstajajo tudi takšni, ki lahko prevažajo do sto litrov,« pripoveduje sogovornik. Po letošnji trgatvi se je lotil raziskovanja ponudbe in navezal stik z distributerjem kitajske znamke DJI v okolici Coma. Ogledali so si tudi ponudbo proizvajalca XAG, ki se osredotoča predvsem na kmetijske drone in robote, na koncu pa so se odločili za DJI, predvsem zaradi njegove razvitosti in prepoznavnosti.

Na kmetiji so izbrali model DJI Agras T100, enega zmogljivejših kmetijskih dronov. Njegova posebnost je, da z različnimi priključki lahko nanaša tekoča sredstva, trosi gnojila, prevaža tovore in opravlja še druga opravila. Sprejme lahko do sto kilogramov tovora, njegovo ogrodje pa tehta okrog 80 kilogramov. Opremljen je z osmimi motorji, senzorji za zaznavanje ovir in naprednimi varnostnimi sistemi. »Pravzaprav je podobno kot pri traktorju. Imaš osnovni stroj, ogrodje, nanj pa namestiš priključek, ki ga potrebuješ. Za razliko od traktorja pa stroj leti,« pravi sogovornik.

Za zdaj je v Italiji uporaba drona v kmetijstvu omejena za nanašanje listnih gnojil in biostimulantov, medtem ko na možnost uporabe za škropljenje s fitofarmacevtskimi sredstvi še čakajo. Italijanska zakonodaja namreč omejuje vse škropljenje z zraku. Vendar za razliko od letala ali helikopterja ostane pri uporabi drona v zraku bistveno manj snovi. Dron namreč leti od tri do pet metrov nad nasadom, razlaga Muzic.

Čeprav je možnosti uporabe veliko, je bil glavni razlog za nakup precej konkreten: varnost pri delu. Vinogradi na tem območju so pogosto na strmih pobočjih, dostop do njih pa je po ozkih in slabih makadamskih poteh zahteven. Delo s traktorjem in težkim atomizerjem je v takšnih razmerah nevarno. Na mokrem in strmem terenu lahko traktor hitro zdrsne ali se prevrne, predvsem pa se lahko zvrne atomizer, ki prevaža več sto litrov tekočine. Po dežju je treba pogosto počakati tudi dva dni, da se zemlja dovolj osuši in je vožnja spet varna.

Dron teh omejitev nima. Ker ne potrebuje vožnje po vinogradu, lahko delo opravi tudi na mokrem terenu, ne da bi bilo treba čakati, da se zemlja posuši. Ob tem ne obremenjuje tal in predvsem ne izpostavlja človeka nevarnosti vožnje s težkim strojem. »Naš namen je, da bi nekega dne z dronom lahko delali predvsem v tistih vinogradih, kjer je uporaba traktorja najbolj tvegana. Ni vredno izpostavljati človeka nevarnosti, če obstaja druga možnost,« pravi sogovornik. Pomembna prednost je tudi hitrost, saj lahko dron na hektarju opravi delo v približno pol ure, odvisno od razmer in načina uporabe. V primerjavi s traktorjem porablja tudi manj energije.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.