Ljubil je slovenski narod

»Virgil Šček je svetel biser iz preteklosti, zaradi katerega smo tudi mi drugačni,« je bilo slišati na četrtkovem Srečanju pod lipami v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, kjer so predstavili knjigo Ljubil sem slovenski narod, ki je posvečena Virgilu Ščeku. O duhovniku, politiku, kulturnem delavcu in narodnem buditelju sta spregovorila avtor knjige Ivan Sivec in sozaložnik Vili Kovačič. Srečanje sta organizirala Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič.

Ljubil sem slovenski narod je roman o primorskem duhovniku Virgila Ščeka, ki je bil trdna figura antifašističnega boja in eden izmed glavnih narodnih buditeljev na Primorskem. Knjiga je letos izšla pri založbi Družina kot prva v zbirki o slovenskih narodnih buditeljih. Delo je napisal Ivan Sivec, znani slovenski pisatelj, ki je prišel že do praga 166 napisanih knjig, med temi največ zgodovinskih in biografskih romanov; poleg tega je avtor številnih besedil za skladbe narodno-zabavne glasbe. Virgila Ščeka Sivec opisuje kot velikega optimista, ki je vedno iskal načine, da bi lahko pomagal Slovencem, ki jih je zatiral fašizem. Rodil se je v Trstu, nakar je velik del svojega življenja preživel na Goriškem: najprej v Gorici, nato pa v Lokvi in Avberju pri Tomaju, kjer je tudi pokopan. Knjiga je tudi prvo delo o duhovniku, ki se je zavzemal za slovenstvo, po Bevkovem Kaplanu Martinu Čedermacu. »Kot je živel Virgil Šček, je podobnih duhovnikov bilo veliko. Največ jih je moralo zaradi tega v izgnanstvo, drugi so se zatekli v Jugoslavijo, nekateri pa, kot tudi sam Šček, so ostali na svojih tleh in vztrajali,« je povedal Ivan Sivec in izpostavil Ščekovo poslanstvo, da pomaga slovenskemu narodu tudi v težkih časih. Virgil Šček je bil po avtorjevih besedah šaljiv in komunikativen, zato je v knjigo vključil veliko anekdot iz njegovega življenja. Znan je govor, ki ga je Virgil Šček imel v Števerjanu: bil je namreč odličen pridigar in govornik, svoje govorniške sposobnosti je pokazal tudi, ko je leta 1921 kandidiral v goriškem volilnem okrožju in je bil izvoljen kot poslanec v rimski parlament. »Ves čas je stal ob domačih ljudeh, vedel je, da bi tudi ljudje kaj izgubili, če bi naredil kak prekršek,« je med predstavitvijo povedal Ivan Sivec in poudaril, da si je Virgil Šček vseskozi prizadeval za gojenje slovenskega jezika in kulture, zaradi česar je bil tudi pod nadzorom fašističnih sil. Virgil Šček je v Gorici pustil neizbrisno sled: kot član Zbora svečenikov sv. Pavla je deloval na Placuti, bil je med soustanovitelji Goriške Mohorjeve družbe in Katoliške knjigarne in še tajnik Katoliškega tiskovnega društva.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.