Torek, 23 april 2024
Iskanje

Mauro Corona, glasnik renesanse hribovskega duha

V torek so na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici priredili večer o italijanskem pisatelju, alpinistu in kiparju, na katerem je spregovoril filozof Jernej Šček

20. avg. 2022 | 8:47
Dark Theme

V sklopu večerov z naslovom Gore in ljudje so v torek zvečer na Ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici predstavili furlanskega pisatelja, alpinista in kiparja Maura Corono, ki živi, kot govori, in piše kaotično, nedosledno, dinamično, a esencialno in naravno. V svojih delih ponuja alternativo prehranske samooskrbe, apologetiko fizičnega napora in dostojanstvo samote. Kot je ob tej priložnosti izpostavil filozof Jernej Šček, je literarni svet Maura Corone naravnost pisan na kožo slovenskemu bralcu, tako vsebinsko kot slogovno.

Mauro Corona (1950) v literaturi sodi med uspešnejše sodobne italijanske pisatelje, saj je avtor več kot trideset knjižnih del, kratkoproznih zbirk, romanov, pravljic za odrasle in mlade, zbirk esejev in priročnikov. Obenem je evropsko priznan kipar lesa, izšolan pri mojstru Augustu Murerju v ladinski vasi Falcade, ter vrhunski alpinist in pionir sodobnega prostega plezanja v Italiji, saj je v Dolomitih splezal več kot 300 prvenstvenih smeri. »Maura Corono na zahodu slovenstva razmeroma dobro poznamo. Toda kdor ga spremlja kot medijsko zvezdo, morda spregleda bistvo. Sam trdim, da naj tisti, ki hoče poznati Corono, pozabi na televizijo, pa tudi na marsikaterega od književnih naslovov, ki so izšli v zadnjih letih,« je na začetku svojega predavanja izpostavil Jernej Šček, tržaško-slovenski filozof, esejist, publicist in prevajalec, ki je v slovenščino med drugim prevedel več Coronovih del. Kot pravi Šček, je edini Corona, ki nas mora zanimati, umetnik, avtor knjižnih, kiparskih in alpinističnih stvaritev. »Na vnanji strani slovenstva do pred kratkim domala neznani avtor nam je končno na voljo prvič v prevodnem prvencu z romanom Kot kamen v rečnem toku, ki je lani izšel pri založbi Siddharta, pri založbi Umco je še sveže dišeča esejistična priredba Zadnjih izpovedi, za kakšen teden pa smo prezgodnji za njegovo tretjo poslovenitev. To bo kratkoprozna zbirka Dvajset veselih in ena žalostna,« je o literarnem delu tega dobrega divjaka dejal Jernej Šček. Po njegovih besedah se Coronove ustvarjalne dejavnosti – literatura, kiparjenje v lesu in alpinizem – prepletajo kot deroča reka. Življenjska in umetniška zgodba se visoko nad dolino Vajont neločljivo odvijeta na prizorišču domače gorske pokrajine furlanskih Dolomitov, tistega jezička, ki oblizuje levi breg reke Piave in se s konico dotika Karnijskih Alp in Furlanije - Julijske krajine. »Tu se razrašča mikrokozmos avtorjevega notranjega sveta. Trdim, da je gora tisto, za kar pri Coroni gre, pa čeprav je to treba večkrat iskati med vrsticami,« meni Jernej Šček, ki je hkrati tudi prepričan, da je literarni svet Maura Corone slovenskemu bralcu pisan na kožo, tako vsebinsko kot slogovno.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava