Mediateka Uga Casiraghija ni samo izposojevalnica filmov

Mediateka Uga Casiraghija, ki domuje v Hiši filma na Travniku, pod goriškim Kinemaxom in so jo odprli leta 2010, je precej več kot izposojevalnica filmov. »Je brezplačna javna služba za širše območje, ne samo za Gorico, ampak tudi za okolico. Na voljo je tudi veliko filmov v slovenskem jeziku,« pravi Giuseppe Longo, direktor Fundacije Palazzo del Cinema – Hiša filma. »Ena naših glavnih nalog je že vrsto let ustvarjanje avdiovizualnega zgodovinskega arhiva tega območja,« poudarja Longo in pojasnjuje, da fundacija razpolaga z zajetnim naborom posnetkov iz goriške preteklosti, med katerimi je tudi gradivo lokalnih snemalcev, fotografov, društev in družin.

Dom sedme umetnosti

Danes ima Mediateka, ki že od vsega začetka posluje dvojezično, 5086 članov. Na voljo je 16.326 filmov, 3929 enot knjižnega gradiva, 37.475 dokumentov ter 548 revij in drugih publikacij. »Uporabniki si lahko večino filmov izposodijo na dom, nekateri pa ne smejo zapustiti Mediateke in si jih je mogoče ogledati samo v teh prostorih,« razlaga sogovornik.

Zbirka je usmerjena predvsem v avdiovizualno področje, sega pa tudi na področje gledališča in širše kulture. Izposoja filmov se je po pandemiji močno zmanjšala. Pred covidom je dosegala precej višje številke, danes pa beležijo približno 300 do 400 izposoj na mesec. »Obiskovalci seveda k nam ne prihajajo po Harryja Potterja. Pridejo po film iz petdesetih let, ki ga ne najdejo nikjer drugje,« ponazori Longo.

Filme je mogoče izbirati na podlagi katalogov. Razstavljeno je predvsem gradivo za otroke in mlade, saj želijo zlasti otroci stvari videti in jih prijeti v roke. Na voljo so filmi, stripi, knjige in risanke. Gradivo je tudi barvno označeno: zeleno za majhne otroke, rumeno za nekoliko starejše in rdeče za večje.

Poleg filmov postaja vse pomembnejše tudi raziskovalno področje. Knjižno gradivo uporabljajo predvsem študenti, profesorji in drugi, ki se ukvarjajo z avdiovizualnim področjem. Na voljo je tudi študijska soba z internetno povezavo. Mediateka vse pogosteje ponuja tudi prostore za različne kulturne dogodke. V ta namen so jo opremili s stalnim laserskim videoprojektorjem in velikim, več kot trimetrskim zaslonom. V njej tako potekajo predstavitve knjig, manjše konference in druge prireditve. Pomemben del dejavnosti je tudi izobraževanje.

Od starega traku do YouTuba

Fundacija danes hrani približno 70 različnih fondov. V njih je okoli 5000 videoposnetkov z Goriškega, ki segajo v petdeseta, šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Mediateka namreč ne zbira samo profesionalnih filmskih posnetkov, ampak tudi družinske filme, ki so nastali brez ambicije, da bi nekoč postali zgodovinski dokumenti. »Takrat so ljudje morda snemali družinske dogodke, izlete in praznovanja. Danes pa imajo ti posnetki povsem drugo vrednost,« poudarja sogovornik.

Večino gradiva so pridobili prav z donacijami. Mediateka izvirnike praviloma prevzame, digitalizira in nato vrne lastnikom. Tako zasebni spomin ostane pri družini, digitalna kopija pa lahko postane del javnega arhiva. Longo si želi takšno zbiranje razširiti tudi čez mejo, na območje Nove Gorice in širše. »Prepričan sem, da je tudi tam ogromno gradiva, ki ima zgodovinsko vrednost,« pravi.

Pot do digitalnega arhiva je dolga. Filmske trakove, ki jih je treba restavrirati in digitalizirati, pošiljajo specializiranim podjetjem. Digitalne kopije nato ostanejo v Mediateki, del pa jih objavijo tudi na YouTubu. Nekatere je mogoče uporabiti v različnih produkcijah, pri čemer je treba navesti vir. »Tudi velike filmske produkcije začenjajo uporabljati takšne fonde,« opozarja Longo.

Digitalizacija je sicer šele prvi korak. Arhiv dobi pravo vrednost šele takrat, ko je mogoče gradivo v njem najti in uporabiti. Za to pa je potrebnega veliko dela. Med prihodnjimi projekti je tudi vzpostavitev fonoteke, razkriva sogovornik. Mediateka že zbira gradivo in ima trenutno 3086 vinilnih plošč. Med njimi je tudi fond Bardusco, povezan z dolgoletnim festivalom Jazz & Wine. Dolgoročni cilj pa je ureditev prostora, kjer bi lahko uporabniki poslušali in raziskovali glasbo.

Več v današnjem (nedeljskem) Primroskem dnevniku.