Michelstaedter v poeziji, filozofiji in kmalu v muzikalu

Goriški mladenič, ki je na prelomu dveh stoletij živel in tudi umrl, na meji prav tako umirajočega cesarstva. Če upoštevamo njegov življenjepis, je povsem naravno, da je Carlo Raimondo Michelstaedter preskakoval tudi meje med filozofijo in poezijo, med klasiko in moderno literaturo, pa tudi med slikarstvom in glasbo.

O liku goriškega intelektualca je v soboto tekla beseda na simpoziju Dialogi s Carlom Michelstaedterjem: filozofija, glasba in poezija, ki je bil del projekta Kulturnega centra Lojze Bratuž z naslovom Burno in poetično življenje mladega Carla Michelstaedterja. Simpozij so priredili v sodelovanju z ICM in s podporo Fundacije Goriške hranilnice.

Prepričanje in življenje

Srečanje v Palači de Grazia se je začelo s pozdravi goriške odbornice za EPK Patrizie Artico, ki je med drugim povedala, da je soba v goriški sinagogi, posvečena Michelstaedterju, ponovno odprta. Simpozij je uvedel moderator Mauro Rossi. Filozofa je predstavil kot utelešenje nekega transzgodovinskega nemira, značilnega za velike osebnosti, ki jih buržoazno izobraževanje skuša vpeti v sistem. Pustil je za tem besedo profesorju Fabriziu Meroiu, avtorju monografije o Michelstaedterju. Predstavil je glavne točke in medsebojna prepletanja Michelstaedterjeve misli, ki je osredotočena na koncept »prepričanja« (persuasione) in življenja, vključno z odnosi z družino, prijatelji in drugimi osebnostmi. Je njegova filozofija izhajala iz njegovega življenja? Ali je filozofija tako močno vplivala na njegovo življenje, da ga je tako mladega, komaj 23-letnega, privedla do samomora?

Nekaj Michelstaedterjevih pesmi je prebrala profesorica Elena Guerra. Po njenih besedah kljub mladosti pesnika (začel je pisati pri 13 letih) to niso te »mladostniški poskusi«, temveč zrele poezije, ki se s stilistično dovršenostjo in močnim dramatičnim elementom rodijo že »odrasle«.

Nazadnje sta filozof in muzikolog Alessandro Arbo ter tržaški skladatelj Stefano Sacher predstavila, tudi z igranjem na klavir, nekoliko manj znano povezavo Carla Michelstadterja z glasbo. Prvi je opisal Carlovo prijateljstva s toskanskim glasbenim kritikom Gianottom Bastianellijem, ki ga je goriški filozof spoznal med študijem v Firencah in s katerim je razpravljal - in se tudi burno kregal - o Beethovnu in o njegovih simfonijah. Sacher pa je Michelstaedterja predstavil preko lastne glasbe oz. liričnega muzikala La furia del mare (Bes morja), katerega producent je KC Bratuž in bo prvič na ogled 5. februarja. Avtor libreta je sam Mauro Rossi, režiserka je pa števerjanka Jasmin Kovic.