Mladi iz petih držav razmišljali o prihodnosti jezikovnih manjšin

Mladi iz Slovenije, Italije, Srbije, Madžarske in Avstrije so skupaj razmišljali o prihodnosti jezikovnih manjšin in še posebej o njihovi povezovalni vlogi v čezmejnem prostoru. Goriško uredništvo Primorskega dnevnika je v petek obiskala skupina šestdesetih udeležencev projekta ustanove IniciativaAngola iz Šentprimoža na avstrijskem Koroškem. Obiskovalcev je bilo toliko, da bi bilo uredništvo pretesno, zato jih je urednica Aleksija Ambrosi nagovorila na notranjem dvorišču pod redakcijo in jim pojasnila vlogo in poslanstvo našega časopisa.

Kaj so pravzaprav počeli na Goriškem, je razložil Hanzej Rosenzopf, profesor verouka na slovenski Gimnaziji v Celovcu in vodja projekta. »V okviru programa Erasmus+ smo pripravili projekt z naslovom Prihodnost manjšin, ki je poleg delavnic in pogovorov predvideval tudi mladinsko izmenjavo. Tako se je šestdeset mladih iz petih držav mudilo v Škocjanu v Podjuni od prejšnjega petka do srede, nato pa v Gorici,« je pojasnil Rosenzopf. Med bivanjem na avstrijskem Koroškem so posebno pozornost namenili odkrivanju zgodovine in slovenske kulture Podjune. Mladi so se poglobili v razumevanje zgodovinskih korenin slovenske prisotnosti na avstrijskem Koroškem tudi preko družinskih zgodb, hkrati so razmišljali tudi o prihodnjih razvojnih perspektivah tega čezmejnega prostora.

Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju identitete. Udeleženci so med drugim razpravljali o tem, katere značilnosti posameznik ali skupnost prepoznavata kot temelj svoje identitete ter kako te oblikujejo odnos do drugih in prispevajo k medsebojnemu razumevanju. Mladi so spoznali tudi organizacije, ki s svojim kulturnim, umetniškim, literarnim, gospodarskim in cerkvenim delovanjem prispevajo h krepitvi in razvoju življenja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem.

Na izlet so se podali v Trst

Vsredo so udeleženci projekta prišli v Gorico, nakar so se v četrtek odpravili na izlet v Trst, kjer so si ogledali mestno središče, Narodni dom, cerkev sv. Justa in Rižarno. Včeraj je bil na sporedu sprehod pri Gorici. »Pri samem projektu so sodelovali dijaki tretjih razredov smeri uprava, finance, marketing trgovskega zavoda Žige Zoisa in tehniškega zavoda Jurija Vege, ki so se v prejšnjih dneh udeležili mladinske izmenjave v Škocjanu v Podjuni, medtem ko so se njim in ostalim udeležencem med ogledom Gorice v vlogi vodičev pridružili še dijaki četrtega razreda turistične smeri zavoda Žige Zoisa,« je včeraj pojasnila prof. Irene Jakin, ki je po Gorici dijake spremljala v družbi prof. Debore Tesolin.

Med udeleženci so bili še dijaki slovenske Gimnazije iz Celovca in Dvojezične srednje šole Lendava, kjer sta učna jezika slovenščina in madžarščina. Nekaj udeležencev je prišlo tudi iz Novega Sada v Srbiji. Gre za mlade člane tamkajšnjega slovenskega društva Kredarica, ki so se projekta udeležili s podporo humanitarne organizacije Pot, resnica, življenje. Med včerajšnjim sprehodom po Gorici so obiskali tudi Feiglovo knjižnico v Trgovskem domu, v Ljudskem vrtu so postali pred kipom Simona Gregorčiča, nato so si ogledali Raštel, Travnik in digitalno galerijo v Bombijevem predoru. Mimo Rafuta so se podali še na Trg Evrope / Transalpina.

»Pomembno je, da se mladi pripadniki manjšin srečujejo, se med seboj spoznajo in si izmenjujejo izkušnje,« je med obiskom za Primorski dnevnik poudaril Hanzej Rosenzopf in pojasnil, da je projekt Prihodnost manjšin edini, ki poteka v slovenščini, saj so ostali projekti iz programa Erasmus+ v angleščini.

Izzivi so zelo podobni

Da se mladi pripadniki manjšin soočajo s podobnimi izzivi, nam je s svojim pričevanjem potrdila Neva Kert, dijakinja slovenske Gimnazije v Celovcu. »Na šolskih hodnikih se pogosto sliši nemščina, čeprav so se v zadnjih časih razmere izboljšale in si mnogi dijaki prizadevajo, da bi bila slovenščina pogovorni jezik tudi izven učilnic,« je povedala dijakinja in opozorila, da je vse skupaj še težje izven šole, kjer mladi takoj preklopijo na nemščino, če se v skupini vrstnikov znajde kdo, ki slovenščine ne pozna. Neva Kert je kakorkoli poudarila, da so dijaki slovenske Gimnazije v Celovcu zelo povezani in aktivni, med njimi se občasno znajdejo tudi mladi iz Slovenije, včasih tudi iz Trsta ali Gorice.