»Na vas je, da izumite nove načine sodelovanja«

Prvega maja 2004 je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Med protagonisti zgodovinskega dogodka je bil takratni predsednik državnega zbora Borut Pahor. O tem, kar je doživljal, je kasnejši predsednik RS spregovoril na nedeljskem srečanju v gledališču Verdi z naslovom 20 let združeni v Evropi, na katerem se je pogovarjal z mladimi Goričani. Dogodek spada v niz ob prazniku zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana, ki ga organizirata goriška pastoralna enota in dekanija s pokroviteljstvom Občine Gorica. Pred polnim parterjem dvorane sta uvodno nastopila zbor italijanskega liceja Slataper in Mešana mladinska vokalna skupina Emil Komel pod vodstvom Mirka Ferlana, ki je poskrbela za slovensko, italijansko in evropsko himno; predvajali so tudi izjave mladih Goričanov o meji. V imenu Občine Gorica je pozdravil župan Rodolfo Ziberna.

Z gostom se je v italijanščini in slovenščini pogovarjalo devet mladih - Laerte, Davide, Lenart, Saverio, Filippo, Marco, Gabriele, Samuele in Giorgia, ki so se rodili in odraščajo v obdobju, ko Gorici pišeta skupno evropsko zgodbo. Z vprašanji, ki jih je pripravilo 20 mladih iz goriških župnij, so se dotaknili različnih tem.

Zaupa mladim generacijam

Glede prihodnosti Gorice in Nove Gorice ima Pahor kot domačin velike sanje in zaupa mladim generacijam. »Kot otrok sem tekel med dvema Goricama ob dnevu odprte meje. Bil je drugačen čas in drugačna Evropa. Zdaj obeta veliko več in daje obema Goricama veliko priložnost, ki pa jo po mojem mnenju premalo izkoriščate. Moje sanje so, da bi vaša generacija, ki je neobremenjena od preteklosti, našla dovolj skupnega jezika, da bi konstruirala dve Gorici in eno mesto. Prepričan sem, da bo Evropa to znala finančno in drugače nagraditi, da bi te sanje postale realnost,« je optimističen Pahor, ki pa trezno opaža, da Gorica in Nova Gorica ta hip ne doživljata ekonomskega, socialnega, kulturnega ali znanstvenega preporoda. Somestje bi bila sijajna zgodba za Evropo in bi navdihovala cele generacije. Da Borut Pahor močno zaupa mladim, je bilo na večeru večkrat slišati. Kljub problematičnemu svetu, v katerem odraščajo, so po Pahorjevem mnenju prav nove generacije tiste, ki bodo pogumno krojile evropsko prihodnost. »Na vas je, da izumite nove načine za sodelovanje in spravo. Tu se odpira prihodnost, ki si je ne moremo predstavljati, mislim pa, da jo boste vi že lahko udejanjili in jaz bom presrečen, če bom lahko na stara leta to doživel,« je nagovoril mlade na odru.

Tekla je tudi beseda o vprašanju jezikov. Gost se je spomnil 4. maja 2004, ko je kot Slovenec v Evropskem parlamentu lahko prvič spregovoril v slovenskem jeziku, pred tem se je v evropskih krogih moral pogovarjati v drugih uradnih jezikih. »Tistega dne v dvorani Evropskega parlamenta sem lahko uradno govoril slovensko, in takrat so me prežemala močna čustva,« je povedal Pahor, ki se ima za vnetega Evropejca, a se pri vprašanju enotnega jezika tudi pri njem »potegne rdeča črta«.

Nazadnje je padlo vprašanje o 13. juliju 2020, ko sta se v Bazovici s predsednikom Mattarello prijela za roko. »Če bi v svojem političnem življenju moral izbrati en dogodek, ki je najbolje odražal vse, v kar sem verjel in o čemer sem sanjal, najlepši, je to stisk roke, ker je bilo v njem sožitje, prijateljstvo, dobro sosedstvo in neverjetna vera v to, da skupaj zmoremo vse,« je opisal Pahor in se spomnil še enega ganljivega trenutka, ko si je Mattarella kljub pandemiji prizadeval za to, da bi stekli vsi postopki vrnitve Narodnega doma. »Pojasnil sem, da bomo Slovenci razumeli, če bo prišlo do odloga, on pa je poudaril, da je vrnitev pomembna tako za Slovence kot za Italijane. Ta je bil edini trenutek v desetih letih v predsedniški palači, ko so mi stekle solze«.

Ob koncu večera je navzoče pozdravil tudi goriški nadškof msgr. Redaelli in jasno izrazil željo, da bi v šolah na Goriškem uvedli slovenščino oz. italijanščino kot drugi jezik.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.