Najlepše melodije so tiste, ki so najbolj enostavne

Sluh, vid, vonj, tip in okus. Pet čutov, pet literarno-senzoričnih večerov: to je novi cikel Narodne in študijske knjižnice z naslovom zaČUTImo književnost, ki sta si ga zamislili Slavica Radinja in Teja Pahor. Protagonist prvega srečanja, ki je potekalo minuli četrtek, je bil sluh. Spodnji prostori Feiglove knjižnice so bili le rahlo osvetljeni in prijetno okrašeni s stolčki, svetilkami in poezijami glasbenika in pesnika Mateja Grudna.

»Prosila bi vas, da se čim bolj sprostite. Med glasbenimi intermezzi lahko tudi zaprete oči,« je Teja Pahor uvodoma povabila poslušalce, naj se prepustijo svojemu sluhu. Gost večera, Matej Gruden ali Keko, je s svojo kitaro takoj posegel v tišino. »Danes se bomo pogovarjali o tem, kako je literatura povezana z glasbo,« je povedala Teja Pahor in predala besedo Slavici Radinja, ki je glasbenika predstavila in razkrila, da je o njem na spletu našla bolj malo. »Igral je s Kreslinom, že petindvajset let igra pri Kraških ovčarjih in približno deset let pri Grešnih kozlih. Ogromno sodeluje z Iztokom Cergolom,« je dejala Slavica Radinja in pristavila, da je drugače Matej Gruden predvsem »Kraševec« in da lahko največ o njem izvemo prav, če preberemo njegovo pesniško zbirko Rja in kri.

»Všeč mi je vse, kar se tiče kulture. Zelo rad rišem, klešem, pišem poezije in pesmi zase in za razne glasbene sestave,« je o sebi povedal glasbenik, ki sicer »v prostem času« vodi podjetje, in hudomušno dodal, da bi si želel, da bi imeli dnevi več ur, saj bi se tako lahko ukvarjal z vsem, kar ga zanima.