Najpogosteje se na Urad za slovenski jezik obrnejo slovenski državljani

V prvem nadstropju goriške mestne hiše, nad uradom za register prebivalstva, domuje Urad za slovenski jezik. Služba, ki deluje na osnovi zaščitnih zakonov št. 482 iz leta 1999 in št. 38 iz leta 2001, trenutno deluje s polno zasedbo, saj sta zasedeni obe predvideni delovni mesti.

Največja težava, s katero se soočajo zaposleni v jezikovni službi, je nestalnost kadra, poudarjata uslužbenki. Zaradi pogostih menjav namreč ni mogoče zagotoviti prave kontinuitete storitve, pojasnjuje Alenka Soban, ki je na uradu zaposlena od aprila 2024. Njena kolegica Nevenka Pintar se je pridružila junija letos. »Za zdaj sva zaposleni do konca letošnjega leta. Obstaja sicer možnost podaljšanja, vendar vedno le za določen čas,« razlagata sogovornici.

Končno dve delovni mesti

Urad za slovenski jezik deluje od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro, ob ponedeljkih in sredah pa je odprt tudi med 15. in 18. uro. »Če ima občina kakršno koli potrebo po prevodu, je Urad za slovenski jezik vedno na voljo,« pravi goriški odbornik Maurizio Negro, pristojen za zaščito jezikovnih identitet. Zadovoljen je, da sta končno zasedeni obe delovni mesti. Daljši čas je bilo pokrito le eno, pred tem pa je občino zaznamovalo daljše obdobje brez jezikovne službe.

»Pogosto se zgodi, da zaposleni uspejo na natečaju na deželi ali kje drugje in zapustijo svoje mesto, ki ga seveda ni lahko takoj nadomestiti,« nadaljuje Negro. Natečaj za zaposlitev v jezikovni službi na občini razpisuje Dežela FJK, še dodaja odbornik.

Med glavnimi zadolžitvami zaposlenih na Uradu za slovenski jezik Občine Gorica je predvsem prevajanje različnih promocijskih gradiv, brošur, občasno tiskovnih sporočil in drugih dokumentov. Po potrebi priskočijo na pomoč tudi občinski upravi. »Med naša vsakodnevna opravila spadata pregled tiska in arhiviranje člankov. Največ dela pa je v povezavi s kulturo,« razlaga Alenka Soban in dodaja, da je bilo letošnje leto posebno, saj je bilo veliko dela v zvezi z Evropsko prestolnico kulture 2025. Težava je v tem, da gradivo za prevod zelo pogosto dobijo v zadnjem trenutku, zato nimajo vedno časa, da bi slovenski prevod ustrezno preverili ali ga lektorirali.

Decembra lani so na goriški občini obeležili 50-letnico izvolitve prvih članov slovenske konzulte, pri čemer je sodeloval tudi Urad za slovenski jezik. »Na sestankih konzulte smo prisotni zaradi priprave zapisnikov in drugih potreb,« pristavi sogovornica.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.