VREME
DANES
Nedelja, 14 december 2025
Iskanje

Navdih iskali v zgodbi bratov Rusjan

Deseti mednarodni mladinski filmski tabor Silvana Furlana se bo danes zaključil s projekcijo šestih kratkih filmov

13. avg. 2021 | 10:00
Dark Theme

Deseti mednarodni mladinski filmski tabor Silvana Furlana se bo danes ob 20.30 zaključil s projekcijo šestih kratkih filmov, ki jih je tokrat ustvarjalo 27 udeležencev iz Slovenije in Italije. Letošnje jubilejno leto je prineslo nekaj novosti: mladi filmarji so prvič ustvarjali na vnaprej določeno temo: rdeča nit scenarijev je zgodba bratov Rusjan – na ta način so tudi v filmskem taboru počastili 110. obletnico smrti Edvarda Rusjana. Tako je na isto temo nastalo šest kratkih filmov v različnih žanrih, ki si jih bo drevi moč ogledati v prostorih novogoriškega dijaškega doma.

Miranda Brataševec, predsednica Ustanove Silvana Furlana, je ob jubileju ponosna, da je v desetih letih na krožkih in delavnicah, s katerimi ustanova nadaljuje delo pokojnega filmskega scenarista, nastalo preko 100 kratkih filmov. »Letos se nam je zgodil tudi generacijski preobrat – nekateri nekdanji udeleženci tabora so že postali mentorji,« je zadovoljna koordinatorica programa Mateja Zorn. Med novimi mentorji, ki izhajajo iz filmskega tabora, so Goričani Jan Devetak, Danijel Bukovec in Alexander Faganel. Prav filmski tabor jim je dal krila, ali pa vsaj dodatni zagon, da so se odločili za študij filmskih in umetniških smeri in da bodo svoje poklicno poslanstvo iskali v tej zvrsti umetnosti. »Zelo sem vesel, da se lahko preizkusim v vlogi mentorja. Tabora sem se prvič udeležil pred petimi leti in prav ta izkušnja je botrovala odločitvi, da se vpišem na študij filmske montaže v Milanu, ki sem ga letos dokončal. Mladim želim povedati, naj sledijo svojim sanjam, naj se ne bojijo stopiti na takšno pot, saj je možnost zaposlitve realna,« je spodbuden Devetak.

Tudi Jana Rajh Plohl je pred petimi leti prvič prišla na tabor, letos pa se preizkuša v vlogi mentorice. V današnjih časih, ko so družbena omrežja preplavljena z »instant« posnetki bolj ali manj posrečenih vsebin, ki jih lahko z mobilnim telefonom posname vsakdo, je kakovostno izobraževanje mladih v tej smeri še kako pomembno. »Vsekakor dobijo udeleženci takega tabora vpogled v to, koliko dela je potrebnega za profesionalno oz. polprofesionalno snemanje filmov. Udeleženci se srečajo tudi s teoretskimi osnovami – pravilnim načinom snemanja, kar se v sodobni družbi, ko se snema s telefončki, premalo poudarja. Tu so udeležencem omogočeni tudi prvi stiki s programsko opremo in postprodukcijo. Udeleženci se naučijo, da je tudi za kratek film potrebno vložiti ogromno časa in potrpežljivosti. Je doprinos, ki je potem lahko odlična odskočna deska – ali za samostojno nadaljnje ustvarjanje ali pa zanimanje za poklicno delo v tej smeri,« pravi Jana Rajh Plohl. Kot asistentje so se letos preizkusili tudi Sinja Smokvina, Nace Pregelj, Aljaž Brezigar in Peter Persoglia – tudi oni so dolgoletni udeleženci tabora.

Pod taktirko profesorja scenaristike in režiserja Miroslava Mandića so mladi izklesali ideje in jih prelevili v scenarije, z Valerie Wolf Gang, Urbanom Koširjem, Enejem Ljubičem Šinigojem in Matejo Zorn pa je sledila intenzivna faza snemanja in montaže.Urban Košir ima na filmskem taboru že večletni mentorski staž: »Nekateri udeleženci se pridejo spoznavat s filmom, drugi pridejo utrjevat svoje znanje. Vedno pa je prisotnega veliko veselja in energije ...« Je v naprej predpisana tema ovira ali prednost? Jana Mervič iz Kromberka, večkratna udeleženka tabora, bi raje videla, da tema ne bi bila v naprej predpisana, saj bodo končni izdelki šestih ekip podobni, pravi. So se med snovanjem filmske zgodbe naučili kaj novega o bratih Rusjan? »Tudi,« pritrjuje mlada sogovornica. Rusjanovo zgodbo so tri dekleta, ki sodelujejo pri ustvarjanju filma – poleg Jane še Anisja in Neja Volčič z Vrha, podrobneje raziskala, vendar so originalni zgodbi dodala nekaj svojega pridiha. Junaka filma namesto letal izdelujeta jadralne zmaje.

Ustanova Silvana Furlana in Kinoatelje, ki skupaj že 10 let tketa navdihujoče in nabrite zgodbe mladih ustvarjalcev, se ob jubileju nadejata, da jim bo do leta 2025, ko bo Nova Gorica skupaj z Gorico nosila naziv Evropska prestolnica kulture, uspel še večji preboj z vključitvijo mladih iz drugih sosednjih držav.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava