Na kmetiji Muzic, kot pišemo v sosednjem članku, vlagajo v inovacijo, pozorni pa so tudi na preteklost. Na njihovi parceli (št. 2024/1) na Križišču je nekoč stala cerkvica, posvečena sveti Katarini. »Nekaj zgodovinskih podatkov smo o njej že našli. Radi pa bi se še dodatno poglobili. Cerkvica naj bi pripadala bratovščini svete Katarine,« nam pojasni Fabijan Muzic.
Tudi Marjan Terpin v svoji knjigi Števerjan poroča o prisotnosti bratovščin sv. Roka in sv. Katarine okrog leta 1700. »Obe bratovščini in cerkev so dobivali od najemnikov svoje deleže v vinu,« piše Terpin. Cerkvica ni bila porušena med vojno. Gotovo je še stala leta 1784. V poročnih knjigah župnijskega arhiva je namreč zapisano, da je 21. oktobra 1784 pater Valentinus Stanta v tej cerkvici poročil Ivana Clade (Hledeta) in Urško Lipič. Terpinova knjiga dodaja, da je cerkvica stala Pod Dvorom in o njej dandanes ni več sledu.
»Označena je na nekem starejšem zemljevidu iz 18. stoletja, na katastrskih dokumentih iz leta 1811 pa je že ni več,« razlaga Muzic. Po vsej verjetnosti so jo namerno porušili med koncem 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Znano je, da so prav proti koncu 18. stoletja, v času vladavine Jožefa II., sina Marije Terezije, habsburške oblasti v okviru jožefinskih reform posegle tudi v versko življenje na podeželju. Ukinjale so nekatere manjše cerkve in kapelice, razpuščale verske bratovščine ter omejevale procesije, da bi zmanjšale vpliv Cerkve. Podobno pa se je dogajalo tudi med francosko oblastjo.
»Trenutno ruševin še nismo našli,« pravi Muzic in dodaja, da so parcelo vsekakor očistili, v kratkem pa bodo poskusili pod površjem poiskati ostanke temeljev nekdanje cerkvice. »Naš cilj je nato na tem mestu sezidati novo cerkvico. Če bo goriška nadškofija odobrila, bi jo lahko nekega dne tudi posvetili. Drugače bo ostala navadna kapelica,« pove sogovornik. Radi bi ugotovili tudi, kam so odpeljali vse bogoslužne predmete, ki so bili v cerkvici. V nekaterih zapisih so namreč tudi zasledili, da so bile v njej prisotne manjše orgle.