Za vedno je zatisnila oči Vera Poljsak

Življenje zapisano ožji in širši skupnosti - družini, šoli, društvu. Tako je bilo bogato in dolgo življenje Vere Poljsak, ki je včeraj za vedno zatisnila oči po hujši bolezni. Stara je bila 92 let.

Vera Poljsak se je rodila kot Maria Pertot leta 1934 v Barkovljah in na rojstni kraj ostala vezana vse življenje. Štirideset let je delala kot učiteljica v raznih slovenskih šolah na Tržaškem, njeno ime pa je bilo dolga desetletja vezano zlasti na barkovljansko osnovno šolo. V Barkovljah je več kot pol stoletja poučevala tudi verouk in pripravila generacije otrok na prejem prvega svetega obhajila in birme. Pela je tudi v domačem cerkvenem pevskem zboru in bila aktivna v SKD Barkovlje, ki ga je dolgo let vodila.

O sebi je v daljšem intervjuju, ki ga je Primorski dnevnik objavil ob njeni 90-letnici, dejala, da je bila najbrž rojena učiteljica. Že od prvega razreda osnovne šole, ki je bila zaradi fašizma italijanska, je razumela, da želi tudi sama razlagati in približati znanje otrokom. Najbrž je zato dolga leta sodelovala tudi z otroško revijo Galeb in ustvarila nešteto zgodbic, ugank, križank ...

V delo je vlagala veliko potrpljenja, ljubezni in veselja. Otrokom ni predajala le znanja, temveč tudi občutek za slovenski jezik in zlasti za skupnost. V barkovljanski skupnosti je bila namreč sama izredno aktivna. Trudila se je, da nekatere tradicije ne bi šle v pozabo.

Vedno je bila zraven, včasih stroga, največkrat nasmejana, pa naj je to bilo otroško pustovanje v društvenih prostorih, procesija v nošah, ali poklon pred spomenikom padlim na pokopališču. Letos spomladi so ji za dolgoletno neutrudno delo podelili nagrado Nadje Maganja.