O zemljepisnih imenih, kjer živijo Slovenci v Italiji

Ob poimenovanju zemljepisnih danosti na poselitvenem območju Slovencev v Italiji se slovensko govoreči velikokrat znajdejo pred dilemami, kaj naj usmerja njihove jezikovne izbire, v katerih okoliščinah uporabiti slovensko in v katerih italijansko ime in katera je med pogosto različnimi narečnimi različicami ustrezna uradna oblika imena. Pri popisu slovenskih imen za kraje v Italiji je veliko delo napravil že Pavle Merkù, odprta evropska meja ter skrb za jezikovno in kulturno dediščino pa v vsakdanje sporazumevanje prinašata vedno nova vprašanja, o katerih je v sredo zvečer tekla beseda na okrogli mizi v Trgovskem domu v Gorici.

Kot je na okrogli mizi, ki sta jo organizirali Center za kognitivne znanosti jezika in Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici, povedala Helena Dobrovoljc iz Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ter predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, so v Sloveniji vsa zemljepisna imena, čeprav ponekod obstajajo v narečju, prenesena v knjižni jezik po pravilih slovenskega knjižnega jezika. »Tako naj bi veljalo tudi na narodnostnem ozemlju zunaj meja Slovenije. Če pa ni ohranjene knjižne oblike določenega zemljepisnega imena, sprejmemo pravila, da lahko tudi v narečju sprejete oblike imena postanejo standardne in torej primerne za rabo v knjižnem jeziku. Se je treba pa v tem primeru dogovoriti za nek sistematičen zapis teh zemljepisnih imen,« izpostavlja Helena Dobrovoljc.